Jutro (1932): Na Kordeževi steni je petdesetletni moški strmoglavil v prepad
Mežica, 26. julija.
Po dvajsetih letih je zahtevala Peca svojo drugo žrtev. Kakor vsako nedeljo, je pohitelo tudi 24. t. m. mnogo turistov z jugoslovenske kakor tudi avstrijske strani na Peco. Opoldne, ko so bili turisti ravno pri obedu v Uletovi koči, je javila služkinja, da kliče nekdo na pomoč. Par trenutkov nato je prihitel rudniški delavec Fran Predikaka ter javil, da se je ponesrečil na Kordeževi steni neznan moški. Reševalna ekspedicija se je organizirala takoj in se podala na kraj nesreče. Pod Kordeževo steno, na avstrijski strani, v globini kakih 40 m, je zapazila s krvjo oblitega moškega, ki ni kazal nobenih znakov življenja.
Med vršenjem reševalnih priprav je prišla tudi reševalna ekspedicija z avstrijske strani.
Čez četrt ure se je reševalcem posrečilo priti do ponesrečenca, ki je imel več velikih ran na glavi, telo pa je še začelo nekoliko utripati. Ponesrečenca so takoj dvignili iz prepada, vendar je morala ekspedicija ugotoviti, da je nesrečnik ravno med dviganjem izdihnil. Truplo so prenesli do Uletove koče in odtod na avstrijsko ozemlje do Riške gore, kjer se je ugotovila natančna identiteta ponesrečenca.
Bil je to Blaž Hainz, gorski pastir, pristojen in bivajoč v Libučah v Avstriji. Star je bil okrog 50 let. Kakor so pripovedovali avstrijski turisti, so ga izvabile planike na Kordeževo steno, raz katero je strmoglavil v prepad.
Jutro, 27. julij 1932
Namesto belih planink bela smrt
Smrt v prepadih Pece
Mežica, 25. jul.
Po dvajsetih letih je zahtevala Peca svojo drugo smrtno žrtev.
Kakor vsako nedeljo, je pohitelo tudi 24. t. m. mnogo turistov iz jugoslovanske in avstrijske strani na Peco. V nedeljo ob 12, ko so bili turisti ravno pri obedu v Uletovi koči, je javila služkinja, da kliče nekdo na pomoč.
Nekaj trenutkov na to je je prihitel rudniški delavec g. F. Predikaka in javil, de se je ponesrečil na Kordeževi steni neznan moški.
Rešilna ekspedicija se je takoj organizirala in odšla na kraj nesreče. Pod Kordeževo steno, na avstrijski struni, v globini kakih 40 m, je opazila s krvjo oblitega moškega, ki ni kazal nobenih življenjskih znakov. Med reševalnimi pripravami je prišla tudi reševalna ekspedicija od avstrijsko strani. Čez četrt uro je reševalcem posrečilo priti do ponesrečenca, ki je imel več velikih ran na glavi, bil pa je še živ. Ponesrečenca so takoj dvignili iz prepada, vendar pa je morala ekspedicija ugotoviti, da je ponesrečenec med dviganjem izdihnil.
Truplo so prenesli do Uletove koče in od tu na avstrijsko ozemlje do Riške gore, kjer so ugotovili, kdo je ponesrečenec. Bil je Hainz Blaž, gorski pastir, pristojen in bivajoč v Libučah v Avstriji. Star je bil okrog 50 let. Kakor smo zvedeli od avstrijskih turistov, so ga izvabile planike na Kordeževo steno, raz katero je strmoglavil v prepad.
Maribor, 26. julija
Na Peci ponesrečeni Heinz Blaž se je vzpel v steno za planikami, ki rastejo tu na nedostopnih skalah. Videla sta ga pri vzponu v steno dva druga pastirja, ki sta ga še svarila, naj nikar ne pleza tja, ker je nevarno. Srečno jo priplezal kakih 50 metrov visoko, ko je naenkrat izgubil prijem ter strmoglavil navpično navzdol. Padec je bil smrten, ker si je prebil lobanjo. Pri Uletovi koči so mrtvo žrtev skalovja naložili na nosila ter ga spravili do Riške gore, kjer je tamošnji posestnik vpregel konja ter zapeljal truplo v Libuče. V mrtvašnici so ga položili na oder ter mu dali v krsto belega gorskega cvetja, ki ga je zapeljalo v smrt.
Dogodek je vzbudil med posestniki Pece mnogo sočutja in pozornosti. V teku 20 let je to sicer šele druga smrtna žrtev, katero je Peca doslej zahtevala, pokazalo pa se je, da čakajo tudi na Peci nepazljivega turista življenjske nevarnosti.
Slovenec, 27. julij 1932