Življenje in svet (1932): Najvišja gora na svetu Mount Everest je doslej zavrnila še vse naskakovalce. Angleži so že trikrat poskušali priti na vrh, a brez uspeha.
Zadnja odprava 1924 se je celo tragično končala, ker sta se na poslednjem odločilnem naskoku izgubila udeleženca Irvine in Malory. Po vsej priliki se jima je posrečilo priti kakih 8600 metrov visoko. Nekateri sodijo celo, da sta prišla prav na vrh, kar pa je prav malo verjetno. Glede na izredno sposobnost in uspehe letalstva ni nič čudnega, če se govori, da namerava ta ali oni priti na vrh Everesta po zraku. Zadnji čas se je prav resno pripravljal na tak polet znameniti švicarski alpinski letalec Mittelholzer. Ta drzni pilot je preletel že goro Demavend v Perziji, Kenio in Kilimandžaro v osrednji Afriki, pa bi se mu nemara posrečilo dvigniti se tudi na očaka vseh gora Everest.
Športniki in znanstveniki so že napeto pričakovali njegovega podviga, ali Mittelholzer jim je v poslednjem trenutku pokvaril veselje. Polet, ki ga je pripravljal, je zdaj za nekaj časa odložil, češ da so preveliki stroški. Zdaj pa pišejo časopisi, da se pripravljajo na Mount Everest trije nemški letalci. Poleteti nameravajo najprvo do gorskega letovišča Darjeelinga v Sikimu, odkoder se bodo ob ugodnem vre menu dvignili nad himalajskega velikana. Darjeeling, kamor se zatekajo čez poletje v Indiji naseljeni Angleži, je prav pripravna baza za odprave na Mount Everest in tudi vse tri angleške ekspedicije so odrinile od tod. Za letala so tu vedno pripravljene zaloge bencina in potrebne opreme.
Nemški letalci bodo uporabljali enokrilnik z zaprto kabino, v kateri bodo najmodernejši kisikovi aparati, opremljeni s posebej v ta namen prirejenim višinskim motorjem. Kakor pravi prvi nemški pilot Ruge, ta polet ne bo znanstvenega značaja, marveč ima le namen pripraviti pot poznejšim letalskim ekspedicijam. Gre tedaj za nekak izvidniški polet, ki pa seveda vseeno meri na rekord prvega zavojevanja Everesta. Sicer nikjer ni bilo rečeno, da bodo delali nemški letalci fotografične posnetke, ali da bodo celo filmali, toda to se razume samo po sebi, ker se za sam zračni sprehod nad Himalajo pač ne žrtvujejo kar tako skoraj trije milijoni dinarjev, kolikor bo veljala ekspedicija. Zlasti pa današnja Nemčija nima na razpolago tako globokih fondov, da bi lahko zajemala iz njih za tako negotovo slavo, zlasti ko je potrebnih toliko drugih koristnejših in vendar nič manj zanimivih ekspedicij.
Nemški list »Flieger« piše, da sta Ruge in Fernstàdt tista letalca, ki se jima je pred desetimi leti prvima posrečilo pristati na Zugspitze (2690 m), tretji udeleženec odprave, Basser pa je 1914 prvi preletel progo Berlin-Carigrad s potniki. K temu bi bilo samo pripomniti, da je med Zugspitze in Everestom precej velika razlika in da je od Berlina do Darjeelinga precej dlje kot od Spreve do Bospora, da torej ti nemški argumenti še ne jamčijo za uspeh, dasi so se letala med tem res zelo izpopolnila.
Vrh Everesta se dviga kakor znano 8841 metrov visoko nad morjem. Z letalom se bo treba dvigniti tedaj najmanj 9000 metrov visoko, kar je že čisto prosto v zraku prav težka naloga. V tem posebnem primeru pa je cela reč še dokaj težja, ker se bo moralo letalo takoj nad Darjeelingom dvigniti že razmeroma zelo visoko in potlej cele ure leteti nad povprečno 7000 metrov visokim predgorjem z velikanskimi ledniki, grebeni in vršaci, kjer je popolnoma nemogoče pristati.
Če je letalec visoko, res da tudi še s pokvarjenim motorjem lahko daleč leti, toda vseeno je treba upoštevati, da je Darjeeling v zračni črti oddaljen 200 km od Everesta in da je letalec, čim se dvigne z letališča, takoj sredi gora. Morda bodo nemški letalci, ki so nedvomno temeljito proučili svoj »vozni red«, skušali po zgledu angleških ekspedicij napraviti ovinek preko Tibeta in od severa poleteti nad Everest.
Ali če se jim kaj ponesreči, utegne priti v tem primeru do političnih zapletljajev, ker gospodar Tibeta Dalaj lama ni več voljan trpeti sličnih ekspedicij na svojem ozemlju. Sicer je pa prezgodaj govoriti o vseh teh kombinacijah, dokler Nemci sami ne razodenejo javnosti kaj več o svojem načrtu.
RADIO REPORTAŽA Z MONT BLANCA
Neka alpinska odprava se je nedavno povzpela na Mont Blanc s prenosno radio oddajno postajo na kratke valove. Vodnik Couttet iz Chamonixa je z vrha najvišje evropske gore opisoval panoramo. Oddajo so sprejemali v Lyonu in jo prenašali na vse francoske radio postaje. Slika na levi kaže odpravo tik pod vrhom desno pa vodnika Coutteta, ko govori v mikrofon.
Življenje in svet, 3. julij 1932