Delo.si - Tanja Cirman: Sam v svojem ultralahkem letalu je oceanskega velikana preletel v petih etapah, 50 urah letenja in 11.901 kilometrih.
Na zadnji, 3098 kilometrov oddaljeni del etape iz Cookovih otokov do Aucklanda na Novi Zelandiji, se je slovenski biolog in pilot Matevž Lenarčič odpravil včeraj ob 16.36 po srednjeevropskem času. Zadnji etapni podvig preleta tihega oceana se je končal ob 5.36, po trinajstih urah letenja.
Drzni podvig preleta Tihega oceana v zahodno smer je Lenarčič opravil v petih etapah. Začel je v čilskem mestu Concepcion, od koder je poletel na 3700 kilometrov oddaljen Velikonočni otok. Polet je trajal 15 ur in je minil brez zapletov. Naslednja etapa je bil let proti majhnemu letališču na atolu Totegegie v Francoski Polineziji. Let, ki je tokrat trajal 11 ur in z razdaljo 2771 kilometrov, je bil zahteven, saj se je moral neustrašni pilot v zadnji četrtini leta izogibati nepričakovani nevihti. Sledila je tretja etapa proti Tahitiju, ki jo je opravil po dobrih šestih urah letenja v razdalji 1692 kilometrov.
Najkrajša, četrta etapa proti »zgolj« 1140 kilometrov oddaljenim Cookovim otokom, je bila načrtovana še istega dne, a je bila zaradi neugodnih vremenskih pogojev prestavljena. Izkazalo pa se je tudi, da to ni bil edini razlog. Ekipa Pipistrela je na forumu zapisala, da so se pojavile težave z motorjem. Profesionalnost vseh akterjev je pripeljala do hitrega in učinkovitega posredovanja. Že naslednji dan je na Tahiti prispel mehanik in specialist za motorje Rotax in odpravil težave. Četrta etapa se je realizirala v ponedeljek, ko so Lenarčiča odlični vetrovi v štirih urah ponesli na Cookove otoke. Včeraj se je začela še zadnja, neverjetna etapa, ki se je uspešno zaključila s pristankom na Novi Zelandiji.
Čestitke!
Na forumu spletne strani projekta GreenLight WorldFlight (GLWF), je našega drznega pilota spremljalo tudi mnogo tujcev, med njimi tudi nekaj medijev. Ob uspešnem pristanku čestitke kar dežujejo. Morda še toliko bolj, spričo težav z motorjem, ki so se začele ponovno pojavljati na poletu na Tahiti. Motor so pred zadnjo etapo popravili, saj je varnost prioriteta, ki se jo zavedajo tako Lenarčič, njegova ekipa GLWF kot ekipa Pipistrela in za njo Ivo Boscarol.
Naslednji vrhunci
Pipistrelovo ultralahko letalo Virus SW 914 čaka temeljit Rotax servis, pilota pa dvodnevni regeneracijski počitek. Po poletu iz juga Nove Zelandije čez Tasmansko morje v Avstralijo, kjer ga čaka prelet ene od najvišjih svetovnih gora, 2230 metrov visokega Mt. Kosciuszko.
Eden od največjih izzivov na Lenarčičevi trojni poti okoli sveta pa bo 8848 metrov visoki Everest, kjer je že poleg same višine velika posebnost izredno spremenljive vremenske razmere. Mt. Everest je nemogoče preleteti, če veter piha več kot 100 kilometrov na uro.
Vreme na njegovi poti izredno pomemben faktor. Ob vseh že prevoženih etapah, do sedaj je Lenarčič zagnal motorje že 29 krat, lahko vidimo, da zna pilot ob podpori odlične ekipe GLWF trezno razsoditi o tem, kdaj je primeren čas za prelet posamezne etape. Samo zares »veliki piloti« znajo preleteti Antarktiko in Pacifik.