Delo - Maja Prijatelj: Največja prostoživeča ptica pozimi skrbi predvsem za to, da porabi čim manj energije - Divji petelin
Kure ne živijo le v kokošnjaku, temveč tudi v prostranih slovenskih gozdovih, le da se tam imenujejo koconoge. Največja med njimi je divji petelin.
Divji petelin je tudi največja prostoživeča ptica pri nas, po velikosti je podoben puranu. Ima črno perje, ki na soncu zasije v kovinsko zeleni, modri, rjavi in rumeni, rep pa ima pahljačaste oblike. Precej je podoben vrsti iz istega rodu, ruševcu, le da je ta pol manjši, zunanja peresa polkrožnega repa pa ima zakrivljena navzven v obliki glasbila lire.
Divji petelin se večinoma zadržuje v svetlih gozdovih odraslih iglavcev, kjer je dovolj podrasti. V toplem delu leta objeda popke iglavcev in listavcev, pozimi pa pika hrano iz podrasti, da bi porabil čim manj energije, pove varstveni ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Kakor vse ptice iz rodu gozdnih kur je tudi divji petelin zelo plašen. Če se vznemiri, porabi veliko energije. To mu zelo škoduje, saj včasih ne more opravljati niti osnovnih opravil in postane apatičen. Varčevanje energije je pomembno zlasti pozimi, saj popki in iglice, s katerimi se večinoma prehranjuje, vsebujejo zelo malo kalorij.
Pozimi je življenje divjega petelina zelo samotarsko. Družina, ki si jo je ustvaril v prejšnjem letu, razpade in njeni člani živijo vsak zase. Glavni cilj je dobiti dovolj hrane in porabiti čim manj energije.
Kljub pregovorni plašnosti so med samci divjega petelina tudi izjeme, ki se ne bojijo človeka oziroma v obdobju spomladanskega petja, s katerim na svoje rastišče (prostor, na katerem se zadržujejo) vabijo samice, v njem celo vidijo tekmeca. Takim petelinom lovci in ornitologi pravijo nori. Vzrok za to ni prevelika samozavest, ampak preveč spolnega hormona testosterona. Zaradi tega se pred človeškim tekmecem šopirijo, pojejo in ga lahko tudi napadejo, če se jim ne umakne. Število norih petelinov je po letu 2000 začelo v Sloveniji strmo naraščati.
Največ divjih petelinov domuje v Alpah in na Koroškem, slabo pa se jim zadnje čase godi v Dinaridih (na območju Trnovskega gozda, Snežnika in Kočevja) in na Pohorju. Popisovalci na Jelovici so spomladi našteli 23 aktivnih rastišč, na katerih so opazili znake prisotnosti divjega petelina. Na njih je pelo več kot 50 samcev. To je razmeroma veliko število, vendar so našli tudi veliko opuščenih rastišč. Razlog so velike spremembe v življenjskem prostoru divjega petelina, zlasti številne človeške dejavnosti v gozdovih, od turistično-rekreativnih do gozdarskih, pa tudi prepogosto opazovanje in fotografiranje na rastiščih. Če se boste sprehajali ali nabirali gobe v gozdu, v katerem prebivajo tudi divji petelini, se spomnite, da imajo ti vladarji gozdne perjadi radi mir.
Maja Prijatelj
Foto Igor Modic