Večer, Potovanja - Miha Šoštarič: Po zaslugi podjetja Segrap se je najbolj zahodni del ljutomerske občine razvil v turistično območje.
Prelepa, dokaj neokrnjena narava, kjer obiskovalci še danes lahko vidijo krave na pašnikih, okusijo odlično prleško kulinariko, pokramljajo s prijaznimi in velikodušnimi ljudmi ter se naužijejo svežega zraka. To je Mala Nedelja s številnimi manjšimi bližnjimi vasmi. V najbolj zahodni del ljutomerske občine, ki je od priključka na avtocesto med Mariborom in Mursko Soboto oddaljen le deset kilometrov, se je v zadnjem obdobju izredno veliko vlagalo. Iz občinskega proračuna ter z nepovratnimi sredstvi iz raznih skladov so bile prenovljene ceste in urejeni pločniki, za največji infrastrukturni vložek pa je poskrbel Miran Blagovič, direktor podjetja Segrap. V kopališki kompleks v Slovenskih goricah je vložil kar 22 milijonov evrov. Približno polovico tega zneska za izgradnjo hotela s štirimi zvezdicami, v katerem lahko prenoči okoli 150 gostov.
Mala Nedelja se v zgodovinskih zapisih omenja že sredi 15. stoletja, ta kraj pa je izrednega pomena za slovenstvo. Mala Nedelja je namreč 15. septembra 1867 gostila tako imenovano besedo, kjer sta se slišali samo slovenska pesem in beseda. Tega za slovenski narod pomembnega zborovanja pod mogočnim hrastom v malonedeljski dolini se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Malo Nedeljo so si slovenski buditelji izbrali zaradi velike ozaveščenosti njenih prebivalcev. Besedo zgodovinarji štejejo za predhodnico I. slovenskega tabora, ki je bil leto dni pozneje v Ljutomeru. V zgodovini so neizbrisen pečat pustili tudi številni v Mali Nedelji ali okoliških vaseh rojeni Slovenci. Velik pomen za te kraje je imel pesnik, pisatelj in politik dr. Jakob Radoslav Razlag, ki se je rodil leta 1829 v Radoslavcih. Prizadeval si je za uradno uveljavitev slovenskega jezika, bil pa je tudi govornik na I. slovenskem taboru v Ljutomeru. V Drakovcih pri Mali Nedelji se je leta 1864 rodil dr. Karel Grossmann, odvetnik, filmski amater in kulturni delavec, ki je leta 1905 v Ljutomeru posnel prvi filmski zapis. Omembe vredna imena iz takratnih časov, ki so izhajala iz Male Nedelje ali njene neposredne soseščine, so še profesor, zgodovinar in narodnjak Anton Raič, kaplan Martin Kavčič in učitelj Pavel Židanek, ki je sokrajane učil sajenja in nege sadnega drevja.
Kljub temu da so ime Male Nedelje in okoliških krajev po Sloveniji ponesli že številni veljaki v prejšnjem tisočletju, pa je za boljšo prepoznavnost tega dela Slovenije v minulih letih poskrbelo podjetje Segrap. V Moravcih pri Mali Nedelji so že leta 1958 iskali nafto. Niso je našli, ugotovili pa so, da je tam nahajališče termalne vode, vendar takrat zanjo ni bilo zanimanja. Vrtino, globoko 2273 metrov, so zaprli in jo prepustili usodi, ki je doletela številne podobne vrtine v tem delu države. Leta 1973 so se domačini le odločili, da bodo termalno vodo izkoristili in zgradili kopališče. Geologi so vrtali do globine 1124 metrov, iz vrtine je pritekla termalna voda temperature do 43 stopinj Celzija. Tistega leta je bila delovna akcija krajanov, ki so zgradili dva manjša bazena, leta 2002 pa je kopališče kupilo ljutomersko podjetje Segrap in ga poimenovalo Bioterme Mala Nedelja.
Leta 2003 so se pričela večja vlaganja tega podjetja v to območje. Zgrajena je bila dovozna cesta, položena potrebna kanalizacija in električni kabel za razsvetljavo. Pričeli pa so graditi zunanji kompleks s 1400 kvadratnih metrov velikimi vodnimi površinami. Stara bazena so porušili, zgradili pa sistem več bazenov z različnimi vodnimi atrakcijami. V južnem delu teh vodnih površin so dva masažna bazena, divja reka, ki prehaja v posebno zanimiv zaliv, in masažni del, v severnem delu pa bazen za plavalce in neplavalce z globino od 136 do 180 centimetrov. Tudi otroški bazen so zgradili in v toplih poletnih dneh sprejeli do 2000 obiskovalcev dnevno. Vendar so bili zunanji bazeni za preživetje v turizmu premalo. Zato se je Blagovič lotil novega projekta: izgradnje pokritega bazena in velnes centra. Uspelo mu je v letu 2008. Tako so lahko v Biotermah enodnevne goste sprejemali vse leto, za kosanje z drugimi turističnimi kraji pa so potrebovali hotel in tega so odprli lani. Kopališki kompleks Bioterme je tako postal konkurenčen številnim hotelskim ponudnikom v tem delu države.
Ampak obiskovalcem tega dela Prlekije nista na voljo le kopanje in razvajanje v Biotermah. Okoliš ponuja veliko zanimivosti. Glede na velikost župnijskega okoliša ima Mala Nedelja veliko število sakralnih znamenj - kar 15 kapelic in 27 vaških križev, vključno s pomniki, ki spominjajo na kugo v 17. stoletju. Obiskovalci si lahko v središču Male Nedelje pogledajo cerkev Svete trojice. Grajena je v gotskem slogu in stoji na nadmorski višini 279 metrov, od koder se v lepem vremenu razprostira lep razgled po celotnem Pomurju ter vse do Pohorja. V jesenskih mesecih se lahko obiskovalci Male Nedelje in okoliša lotijo obiranja grozdja, gozdovi so primerni za gobarjenje in nabiranje kostanjev. Vedno več ljudi pa te kraje obišče s kolesom.
V kopališkem kompleksu Bioterme bodo v bližajočih se počitnicah, poimenovanih krompirjeve, najmlajšim gostom ponudili udeležbo v športni šoli Juhuhu, katere ustanovitelja sta boksarski prvak Dejan Zavec in njegov kondicijski trener Tomaž Jagarinec, pripravili pa bodo zanimive kreativne delavnice. Otroci bodo lahko sodelovali v raznolikih programih, med drugim se bodo spreminjali v superjunake, šli se bodo gusarje, praznovali pa bodo tudi noč čarovnic. Starši bodo lahko v času, ko bodo njihovi otroci prepuščeni v varstvo prijaznim animatorjem, sodelovali pri jogi, vadili vodno gimnastiko, ustvarjali bodo lahko v kreativnih delavnicah, obiskali tržnico domače obrti ali pa se podali po bližnjih hribih z vedno bolj priljubljeno nordijsko hojo.
Miha Šoštarič