GRS Kamnik - Bojan Pollak: Sodelovanje med posameznimi dejavnostmi v avstrijski Koroški in Sloveniji je že precej let odlično.
GRS Celje - Aleš Kovač: Vaja Cooperate 2011
Zato je prišlo tudi s Koroške vabilo na udeležbo na veliki vaji »varnostni dan« oz. prikaz delovanja enot civilne zaščite v velikovškem okraju.
Vaja je bila izvedena v soboto, 1. oktobra in se je odvijala na več krajih po sledečem scenariju: V Velikovcu sta v predoru trčili vozili in prišlo je do požara, pri čemer so v avtih ostali ukleščeni ljudje. Na grajskem hribu v Grebinju je v grajski restavraciji izbruhnil požar, pri čemer je prišlo do panike in so nekateri pobegli padli po strmem pobočju, nastal pa je tudi gozdni požar. V Pliberku je prišlo do železniške nesreče z razlitjem kemikalij in gozdnim požarom, več ranjenimi in begajočimi. V Železni Kapli je na pobočje nad plezališčem strmoglavilo letalo in pri tem je bilo poškodovanih več plezalcev pa tudi drugih oseb. Padec letala je zanetil je tudi gozdni požar. Jadralni padalec je pristal v visoki smreki. V samem trgu pa sta dve osebni vozili trčili s tovornjakom. V Obirski jami je izpadla elektrika in poškodovani so bili obiskovalci. Skratka v enem dnevu se je zgodilo zelo veliko nesreč v zelo kratkem času, zato sami koroški reševalci niso zmogli opraviti vseh reševanj in so na pomoč poklicali sosednje slovenske reševalce. Tako so na pomoč prišli gasilci, jamarski reševalci, vodniki reševalnih psov in tudi gorski reševalci iz Slovenije.
Med gorskimi reševalci so bili poleg članov društev GRS iz Celja, Jezerskega in Prevalj tudi trije člani GRS iz Kamnika. Ti so sodelovali v reševanju ponesrečenih ob padcu letala. Reševanje je potekalo tako, da so se reševalci razdelili v posamezne reševalne skupine – Kapelčani so imeli več skupin, posebna skupina so bili reševalci iz Celovca, Jezerjani so imeli svojo skupino, Kamničani pa so se pridružili Prevaljčanom, medtem ko so Celjani sodelovali pri reševanju v Grebinju. Sodelovali so tudi vodniki reševalnih psov, ki naj bi locirali posamezne ponesrečence in gasilci, ki so pogasili požar. Vključeni so bili tudi trije helikopterji avstrijske vojske.
Na začetku vaje je bila lokacija ponesrečenih v plezališču, kamor so šli tudi Jezerjani in seveda še avstrijski reševalci, povsem jasna. Za druge ponesrečene pa je bila dana samo lokacija širšega območja, kjer so poleg avstrijskih reševalcev delovali tudi Prevaljčani in Kamničani. Le-ti so imeli na začetku malo težav pri lociranju, saj so bili v popolnoma neznanem svetu, poraslim z gozdom in presekanim z navpičnimi skalnimi skoki. Ko pa so začeli iskati, je bilo težav konec. Že v nekaj minutah so našli prvega ponesrečenca, ki je imel samo lažje poškodbe in ga takoj oskrbela zdravnica. Še med oskrbo je bil najden drugi ponesrečenec, ki je padel po zelo strmem, skalnem in z drevjem poraščen pobočju in obležal zagozden za drevesom med skalami nekje sredi strmine. Sledilo je precej zahtevno reševanje. Najprej oskrba ponesrečenca, ki je imel poškodovano hrbtenico in zlomljeno nogo, nato pa spust v UT nosilih z vrvjo do ceste. Med tem reševanjem so pa drugi iz našli še tretjega ponesrečenca, ki pa na srečo ni imel hujših poškodb. Ponesrečeni so bili nato prepeljani do oskrbnega centra. Ko so bili vsi tam, tudi od drugih skupin, je sledila še vaja iz nudenja prve pomoči – od oživljanja do oskrbe najbolj značilnih poškodb pri gorskih nesrečah.
Ko je bilo vse to izvedeno, je bila še skupna malica, analiza bo pa narejena v sklopu analize celotne vaje. Vendar je bilo že iz samega poteka vaje povsem razvidno, da je dosegla svoj osnovni namen: sodelovanje in komunikacija med posameznimi službami z obeh strani državne meje, poleg same preveritve usposobljenosti. Jezik ni delal prav nobenih težav, sama tehnika reševanja se je pa razlikovala v nekateri podrobnosti, ki pa niso povzročile nobene ovire, zato je bil končni rezultat v vseh primerih povsem ustrezen.
Kapelski župan, g. Franc Jožef Smrtnik je še posebej pozdravil tudi Kamničane, saj se osebno pozna s kamniškim županom, g. Šarcem še iz kulturnega udejstvovanja.
Besedilo in fotografije: Bojan Pollak