Nedeljski, Zgodba za minutko: »Gora!« Tako se je glasil naslov članka športnega novinarja Thijsa Zonnevelda v dnevniku De Pers pred nekaj tedni.
... Dokaj šaljivo je nekdanji poklicni kolesar napisal, kaj je po njegovem mnenju razlog, zakaj Nizozemci komaj kdaj osvojijo kakšno kolajno v kolesarstvu in zimskem športu: »Dežela je ravninska. Dolgočasno ravninska. Ravnina je koristna za pridelovanje repe, za pašo krav ali za gradnjo ravnih cest, za šport pa predstavlja katastrofo.«
V naslednjih vrsticah je Zonneveld napol šaljivo nasul poskus rešitve te težave. Zakaj ne bi enostavno zgradili gore v tej ravninski pokrajini? Večji del Nizozemske je tako umetno nastal iz morja in tu bi vendar lahko zgradili tudi kakšno višavo. To višavo si predstavlja visoko dva tisoč metrov. Na vsak način bi morali tam dobiti svoja športna prizorišča kolesarji, letalci z zmaji in hribolazci. Na ta način bi lahko pospeševali tudi turizem. Le zakaj bi se morali Nizozemci večno voziti na dopuste v Nemčijo, Avstrijo ali Švico? Morda bi lahko s te gore pridobivali celo energijo in pitno vodo?
Najprej Zonneveldov članek ni bil nič drugega kot časopisna šala v času poletnih kislih kumaric, ki jih preživljajo mediji. Toda že dan po objavi je dobesedno eksplodiral njegov tiskalnik: »Javilo se je veliko ljudi, ki so o tem razmišljali že veliko več kot jaz.«
Medtem so se že pojavile grafike in načrti, kako bi projekt vendarle lahko uresničili. Zato sedaj novinar gore ne vidi več kot šalo ali utopijo, temveč kot vizijo prihodnosti. Podporo dobiva s številnih strani: od plezalne in zveze hribolazcev, od kraljevske kolesarske zveze in celo od nizozemske smučarske zveze. Nekateri inženirski biroji so celo že narisali načrte. Zdaj se je Zonneveld tudi prvič sestal s strokovnjaki, podporniki in možnimi naložbeniki, da bi se pogovarjali o možnosti uresničitve nizozemskega hriba ali kar gore (»De nederlandse Berg«). Prva ugotovitev: zamisel bi bila uresničljiva za300 milijard evrov? » Da,« pravi Zonneveld. Njegov šef, založnik časnika De Pers, je iz članka naredil kampanjo. Ben Rogmans je trdno prepričan, da bi bila v tridesetih letih gora končana. Stroške ceni na od 50 do 300 milijard evrov. Zdaj iščejo naložbenike.
»Popoln nesmisel,« menijo kritiki zamisli, Že sama preselitev ljudi na območju Flevoland ni uresničljiva, enako utopični sta tudi financiranje in pravna uresničitev.
»Precej trdno sem prepričan, da bo gora prej ali slej nastala,« jim odgovarja Zonneveld. »Morda ne bo visoka prav dva tisoč metrov, toda gora bo. Potrebujemo le ravnino v velikosti pet krat pet kilometrov, kar sploh ni tako veliko.« (cc)