Jana - Carmen Leban: Rjavi medved živi na območju Porezna že od nekdaj, a vse do letos ni povzročal večje škode.
Da bi se lotil krave, ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Kmetje nestrpno čakajo, ali bo Agencija za okolje odredila izredni odstrel, sprašujejo pa se tudi, kaj se bo zgodilo v jeseni, ko na pašnikih ne bo več živine – bo medved napadel človeka?
Odpravim se v Davčo, na kmetijo k Vrhovcu, kjer je medved lastniku Andreju Kejžarju pokončal telička in kravo. Še dobro se spominja tistega dne. Odšel je na vsakodnevni obhod na planino Podporezen, da preveri, ali je je s čredo govedi, ki šteje 31 glav, vse v redu. »Nekoliko me je zmedlo že obnašanje psa, ki je moj zvesti spremljevalec, saj je začel cviliti in se mi motati pod nogami. Čudno se je obnašala tudi živina, ki se je nenavadno oglašala in se tiščala v gruči. Najprej sem pomislil, da se je pokvarila črpalka za vodo in jih pesti žeja. Ko sem prišel do napajališča, sem opazil sledi in zlomljeno ograjo, že trenutek za tem pa sem se zgrozil. Zagledal sem grdo razmesarjenega dan starega telička, iz ran mu je še vedno tekla kri, očitno je bilo, da se je pokol zgodil le malo pred mojim prihodom in pes je medveda še vedno vohal.«
Dva tedna zatem so ga klicali lovci, ga vprašali, ali je z njegovo živino vse v redu, in mu povedali, da je bil medved spet na morilskem pohodu na bližnji planini Otavnik, tam je pokončal odraslo kravo. Seveda ni vedel, da bo naslednja žrtev prav njegova krava.
Mi smo tretjerazredni državljani, je ogorčen Andrej Kejžar, ki ga tako kot večina kmetov, ki imajo na planinah pod Poreznom 270 glav govedi in konj in okrog sto glav drobnice, jezi odnos države. »Medved je zaščiten, mi, ki živimo v 'rovtah', pa naj samo gledamo, kako nam zver pleni živino. S kmeti že razmišljamo, da bi živino kar mesec in pol prej spravili v hleve. To pomeni velik finančen udarec, saj bo ob letošnji skromni letini treba krmo dokupiti ali pa živino prodati. Nič nimamo proti medvedom – v naši okolici naj bi se jih po pripovedovanju lovcev potikalo približno pet ali šest, a ko mrcina začne povzročati škodo, je mera polna. Niti pomisliti ne smem, kako je bilo, ko se je medved pojavil na Rožniku in so nanj poslali celo specialce, za nas hribovce in našo živino pa nikomur ni mar,« še doda človek, ki dobro ve, kako trdo je zaslužen kruh na kmetiji, ki leži na več kot tisoč metrih nadmorske višine.
Medved spet napadel po štiridesetih letih. Kot pove Gregor Koder, sicer tudi sam kmet in gospodar Pašne skupnosti na planini Podporezen, kjer se pase 118 glav živine, je medved pred štiridesetimi leti poškodoval dve telici, drugače pa zver vse do pred kratkim v tistih krajih ni povzročala škode.
Več v Jani št. 35, 30.8.2011
Tekst in foto: Carmen Leban