Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinske nesreče in reševalna služba

 

Članek je povezan z nesrečo opisano v objavi >>
Ponedeljski Slovenec/Planinski vestnik/G-L: Smrt v Steni

sreda, 29. julij 1936, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 2823

Slovenec: Globoko moramo obžalovali, da so v tako kratkem času vrste nesreče v naših planinah in to z najusodnejšim koncem. Smatramo za potrebno, da ponovimo svoj javni poziv vsem, ki gredo v gore, naj hodijo previdno, pazijo pa naj tudi na svojo opremo.

Slovensko planinsko društvo je napravilo po naših gorah celo mrežo dobro zavarovanih potov in steza, na katerih je za previdnega turista kaka nesreča skoro izključena. Če pa se ne čutiš dovolj trdnega in vajenega za hojo po opasnejših, četudi zavarovanih stezah, hodi z izkušenim tovarišem ali pa si najemi, ako imaš sredstva, gorskega vodniku. Slovensko planinsko društvo je izvežbalo v la namen v svojih vodniških tečajih celo vrsto sposobnih in zanesljivih mož.
Plezalne ture niso za ljudi, ki jim manjka previdnost in, kar je še posebno važno, zadostna izvežbanost v gibanju in uporabi plezalne opreme. Večini nesreč pri plezanju je kriva neprevidnost, slaba oprema in neizvežbanost v plezanju in uporabi plezalne opreme. Slovensko planinsko društvo je že in bo še priredilo plezalne tečaje za one, ki jih žene veselje do plezanja v stene. Ti tečaji bodo preprečili marsikatero nesrečo.

Končno še besedo o reševanju v primerih nesreče. Reševalno službo v planinah organizira in vzdržuje Slovensko planinsko društvo. V posebnih tečajih je izvežbalo za reševanje in prvo pomoč ponesrečencem posebno reševalno moštvo. V Ljubljani je Osrednji reševalni odsek SPD, ki ima v raznih planinskih krajih svoje reševalne postaje z reševalno opremo in primernim številom reševalnega moštva. Vse stroške za vzdrževanje teh reševalnih postaj, za plačilo odškodnine reševalnemu moštvu, za prenos in prevoz ponesrečencev z gora nosi skoro vedno Slovensko planinsko društvo samo. Reševalnemu moštvu SPD pomagajo pri reševanju tudi nehonorirani reševalci-dobrovoljci iz čuta tovariške dolžnosti do ponesrečenca. Ko se pripeti nesreča v gorah se to javi vodji rešilne postaje n. pr. na Jesenicah, Mojstrani, Kamniku, itd., ki ukrene nemudoma vso potrebno za reševanje. Reševalne postaje so javno označene z napisom in rdečim križem.

Ko govorimo o reševalni službi v gorah, moramo pripomnili, da je javnost le premalo poučena o delu Slovenskega planinskega društva, ki se mu dela često krivica. Če se kaj opravičeno, često pa tudi neopravičeno graja, se kaže vedno le na SPD. Če pa se govori ali poroča o reševalnih ekspedicijah, ki so storile svojo dolžnost, se imenujejo vsi, tudi taki, ki s stvarjo niso imeli posla, pozablja pa se, pri tem, da je za vsem tem požrtvovalno in nesebično, toda skromno in tiho delo Slovenskega planinskega društva. Čas bi že bil, da se ob planinskih nesrečah preneha bombastična reklama bodisi za osebe, bodisi za neprizadete korporacije. Delo, ki je opravljeno, je storjeno ali brezplačno iz čuta tovariške dolžnosti, ki ne potrebujte hvale, ali pa gre na račun Slovenskega planinskega društva, ki se tudi ne trga za pohvalo. Zato naj se v bodoče v poročilih malo manj govori o osebnih in drugih zaslugah, če pa se že kaj pove, komu gre zasluga, naj se ne pripisuje zaslug skromnega in v svojem delu nesebičnega Slovenskega planinskega društva drugim, temveč pove raje resnica.

Slovenec, 29. julij 1936
 

eXTReMe Tracker