Slovenec (1911): Nepričakovan napad na Slovensko planinsko društvo.
Kamniško sedlo (1879 m)
Nepričakovan napad na Slovensko planinsko društvo
Skoraj nismo hoteli verjeti, ko smo slišali vest, da hoče neka lovska družba povzročiti, da bi Slovensko planinsko društvo moralo zapreti vsa svoja pota, ki jih je z večletnim naporom in z velikimi žrtvami priredilo iz Vrat na Križ in Škrlatico.
Ali niso člani te lovske družbe zelo ugledni narodnjaki? Ali ne stoji v ozadju voditelj lova, ki ima menda neki hotel v Mojstrani in ki nemara pričakuje, da bo z zatvoritvijo planinskih; potov zvabil turiste v svoj hotel? Prosimo pojasnila od Slovenskega lovskega društva. Pozivljamo pa obenem Slovensko planinsko društvo, da ne zanemari tukaj svoje dolžnosti, varovati promet v najdivnejšem slovenskem planinskem svetu. Pričakujemo pa od merodajnih faktorjev, zlasti od ugledne dovške občine, da se promet tujcev-turistov v tako važnih pokrajinah ne ovira vsled malenkostnih ozirov na par mogotcev.
Kavalir.
Kamniško sedlo (1879 m)
Ni je menda poti v Kamniških planinah (s kranjske strani), ki bi bila od turistov bolj obiskovana kot ravno pot skozi Kamniško Bistrico na Kamniško sedlo.
To pa ne daje še povoda, da bi se ne smelo omenjene poti le zopet in še bolj priporočati, da se s to, turistom tako priljubljeno turo, seznanijo tudi drugi prijatelji in prijateljice narave. O strašnih mukah štrapacov ali groznih nevarnostih, ki bi pretile tod potniku, ni govora, kajti pot je popolnoma varna in tako zložna, da se zanjo pač lahko vsaka dama in celo otrok ojunačil (Hoje 3 in pol ure, rdeče markacije.) Pot jo posebno za onega, ki mu je divota planinskega sveta še manj znana kaj informativna, zanimiva in vsled menjajočih se kontrastov zelo kratkočasila.
Nad izvirkom Bistrice zapustiš prijazno dolino ter stopaš sprva polagoma navzgor skozi senčnato bukovo hosto do vznožja velikanske navpične »Rjave peči«. Dalje zavije pot levo na strm a ne opasen rob, vrh katerega preže zijalke (luknje) in skaline, kjer so se skrivali nekdaj rokovnjači. Tu poleže klanec in prične lepa promenada pod Braninimi stenami s krasnim pogledom na Dedec in skalnate turniče: Zeleniške špice. Medtem si vstopil tudi že na izborno izpeljano jahalno pot kneza Windischgratza (v lovske namene) in ta te povede ob bistrem potočku v Klin pod griček, na katerem stoji mala pastirska bajta z idilično lego. (V tej okolici je opaziti vedno dosti divjih koza.) Od tod le še dobro uro hoda po zložnih serpentinah mimo nebrojnih rdečih grmičev gričevnika in vsakovrstnih drugih planinskih cvetk — in že te sprejme prijazni gorski dom, Kamniška koča S. P. D. sredi zelene oaze pod skalnimi gromadami. Krasna 
postojanka! V srcu Savinjskih Alp z veličastnim razgledom! Kroginkrog te obdajajo nebotični vrhovi: Brana, Turska gora. Rinka, Mrzla gora, Planjava, Ojstrica in dr. Pod seboj na severni strani vidiš z vrha krasen slap Rinke (šumenje se čuje prav na sedlo!) in slovito Logarsko dolino, proti jugu pa ti leži razgrnjena cela pisana ravan proti Ljubljani. — Kamniška koča (večja plan. koča) ima prostorno jedilno sobo, moško in damsko spalnico, podstrešje s 30 skupnimi ležišči; je oskrbovana ter kar najbolje založena s krepčili.
Slovenec, 22. julij 1911