Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Delo Podkomisije za letalsko reševanje

sreda, 31. marec 2004, ob 12:22, Franci Savenc, ogledov: 1570

GRS Slovenije: 35 dni usposabljanj za reševalce letalce - vsak je bil prisoten na usposabljanjih 9 krat

Gorska reševalna služba Slovenije

pri Planinski zvezi Slovenije
p.p. 245, 4101 Kranj
Kranj, Bleiweisova 34, (04) 201-06-70 – [email protected]


Delo Podkomisije
za letalsko reševanje

V mandatnem obdobju 2002-2004

Tako, kot je naša podkomisija za letalsko reševanje skrbela za redno usposabljanje reševalcev letalcev ter seznanjanje moštev gorskih reševalcev po postajah z osnovami helikopterskega reševanja v prejšnjem obdobju, je bil njen glavni cilj v tem dveletnem obdobju, da s takim načinom tudi nadaljuje, kajti obe ministrstvi, tako MO kot MNZ, sta imeli posluh in pozitivno rešili naše prošnje za odobritev ur helikopterskih naletov.

V tem dve letnem obdobju je naša podkomisija organizirala in izvedla 35 dni usposabljanj za reševalce letalce. Tako je bil vsak posameznik prisoten na usposabljanjih devet krat. Sama usposabljanja so se odvijala na različnih koncih gora in to v dveh časovnih terminih. Spomladi pred začetkom planinske sezone in v jeseni, oziroma že zimskem času. Žal moramo povedati, da se je v lanskem letu na usposabljanju nad Ljubeljem zgodila delovna nesreča, v kateri je en reševalec letalec k sreči utrpel le lažje telesne poškodbe. Sama vaja se je izvajala na vse prej, kot težkem ali zahtevnem terenu, bilo je sredi melišča. V letu 2002 je devet pripravnikov za reševalce letalce po pripravniški dobi, ki traja dve leti, opravilo izpite za samostojno opravljanje reševalnega in drugega dela s pomočjo helikopterjev. Dve urni nalet helikopterja na leto za usposabljanje članstva postaj GRS z osnovami helikopterskega reševanja je večina postaj izkoristila vedno. V maju in juniju 2002 je podkomisija s svojimi inštruktorji letalskega reševanja izvedla štiri dnevno usposabljanje iz osnov helikopterskega reševanja za 52 članov jamarske reševalne službe po nalogu Uprave za zaščito in reševanje. Glavni problem, ki je bil prisoten na usposabljanjih, oziroma nas je venomer spremljal, je bil slabo vreme zaradi katerega smo morali nemalokrat dnevno prestavljati tako kraj, kot čas usposabljanja. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bila udeležba s strani reševalcev letalcev na zadovoljivi ravni, kajti za medsebojne menjave smo se dogovorili v naprej. Obremenjenost vseh tako reševalcev letalcev, kot inštruktorjev letalskega reševanja je narekovala nekaj sprememb glede samega usposabljanja, zato je bilo na zadnji seji podkomisije dogovorjeno, da se v bodoče organizirajo celodnevna usposabljanja, kar pomeni, da navzoča skupina opravi vse predvidene vaje v enem dnevu namesto dveh ali več in s tem manj porabljenega časa za prihode na usposabljanja.

V času visoke planinske sezone, med 1. junijem in 30. septembrom je bilo organizirano dežurstvo reševalcev letalcev in zdravnikov v helikopterski bazi na Brniku preko vikendov. Analiza za leto 2002 je pokazala potrebe po dodatnem dežurstvu, zato smo v letu 2003 imeli dežurstvo v juliju in avgustu tudi ob petkih. Tako je bilo v letu 2002 izvedenih 36 dni dežurstva, dežurna ekipa pa je sodelovala v 45 reševalnih akcijah. V letu 2003 je bilo opravljeno 46 dni dežurstva, dežurne ekipe pa so v akcijah sodelovale v 36 primerih. Glede problematike vključevanja posamezne barve helikopterja v reševalne intervencije na samem začetku nesreč lanske planinske sezone, je naša podkomisija takoj podala zahtevek, da Uprava za zaščito in reševanje RS nemudoma napiše nedvoumna navodila o aktivaciji helikopterja, ter le te takoj pošlje vsem CO, LPE, 15. Brigadi SV in GRS. To je bilo res takoj tudi realizirano in za tem praktično ni bilo več zapletov.
Sodelovanje obeh helikopterjev na raznih pokaznih vajah je bilo v tem obdobju kar v dvanajstih primerih (zdravniki, partnerstvo za mir, Draga, Vrata, sejem CZ Protection Celje ipd.).

Člani podkomisije smo imeli v tem dve letnem obdobju konstituitivno sejo, eno korespondenčno in sedem rednih sej. Na njih so se načrtovala posamezna usposabljanja, pripravljala gradiva za načrtovane naloge in reševala odprta vprašanja in eventuelni zapleti glede sodelovanja in uporabe helikopterjev v reševalne namene. Na področju inovacij tehnične opreme za varno reševanje s helikopterjem je bilo s strani članov podkomisije, predvsem Brojana in Smoleja narejeno zelo veliko. To so nove podvesne vrvi, nova reševalna heli vreča, vrvica proti vrtenju in reševalni sedež za reševanje iz vode. Vsa ta oprema ima tudi certifikat. Udeležba članov naše podkomisije je bila tudi na sejah Uprave za zaščito in reševanje, ko so bile na dnevnem redu analize reševalnega dela in nekaj sestankih MNZ na isto ali podobno tematiko.

V lanskem letu smo pristopili tudi k dopolnitvam važnih dokumentov in napisali izhodišča za spremembo Programov usposabljanja za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov, ter to gradivo posredovali Upravi za zaščito in reševanje RS, izdelali in uvedli nov elaborat za izvajanje usposabljanja, ter dali pobudo za razgovor s predstavniki Uprave za zračni promet. Na tem naj bi dobili točna navodila glede odprtih vprašanj iz Vladne uredbe o potrjevanju licenc navajanja helikopterja s tal, oziroma potrditve našega programa usposabljanja z njihove strani. Žal pa do danes še nismo uspeli teh stvari realizirati, kajti birokratski mlini meljejo zelo počasi.

Načelnik podkomisije
Janez Brojan

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker