Delo, Pisma bralcev in odmevi - Oto Giacomelli: (Tudi Slovenci le še vozijo smuči?)
Slovenci smo eden redkih narodov, ki mu ni bilo treba – tako kot Angležem, Nemcem, Francozom, Italijanom … – smučarske terminologije izpeljevati iz norveškega »ski« (smuči). Pionirjem modernega slovenskega smučanja, zlasti tistim, ki so se ukvarjali s pisanjem o njem, z Rudolfom Badjuro na čelu, je prav fenomen starožitnega bloškega smučanja ponudil nenadomestljive temelje za oblikovanje in razvoj pristnega slovenskega smučarskega izrazoslovja.
Zato imamo Slovenci namesto »ski« smuči (smuče, smučke) in smučamo, medtem ko Francozi »delajo smučanje« (faire du ski) oz. »skiirajo« (skier), Nemci »vozijo smuči« (skifahren oz. schifahren). Angleži so preprosto iz »ski« naredili samostalnik (skiing = smučanje) in glagol (to ski = smučati), Italijani pa zmehčali »ski« v »lo sci« (smučanje) in tako dobili še »sciare« (smučati).
Eden tistih, ki je marsikaj prispeval k žlahtnemu avtohtonemu slovenskemu smučarskemu izrazoslovju, je bil tudi pokojni prof. Drago Ulaga. Kot prvi radijski reporter iz Planice že pred 2. svetovno vojno je oral ledino tudi na tem področju športnega novinarstva. Žal so njegovi nasledniki na nacionalnem radiu in televiziji (RTVS) očitno povsem pozabili na omenjeno dragoceno terminološko izročilo in dosledno, kot bi jih delegiral koroški Heimatdienst, prevzeli germanski način izražanja.
Pri njih se že vrsto let vse začenja s »prvimi in drugimi vožnjami« (erste, zweite Fahrt), kot bi šlo za tekme z »lojtrniki« (voziti prihaja od voza, kajne!?), včasih tudi enako pogrošnimi prvimi in drugimi teki (erste, zweite Lauf). Gre kajpak za nastope alpskih smučark ali smučarjev na prvi oz. drugi progi, na prvem ali drugem slalomu (oz. veleslalomu), za prvo ali drugo (tekmovalno) preizkušnjo v eni od obeh alpskih disciplin z dvema tekmovalnima nizoma.
Pogosto tudi govoričijo in celo kričijo brez pravega razloga in nam poskušajo v najbolj napetih trenutkih tekme v eni sapi povedati, kakšni super poznavalci smučanja so. Kot da bi tiste trenutke koga zanimalo, kakšno številko copat nosi babica katerega izmed zvezdnikov! Nakar, ko zmanjka sape, se marsikateri komentar konča z blestečo ugotovitvijo, kako sijajno (ali ponesrečeno) je ta in ta mojster »odvozil prvo vožnjo«. Skratka, na naši nacionalki nihče (več) ne smuča, temveč le »vozijo vožnje«.
Tako se je na Radiu in TV Slovenija tudi med nedavnim SP v alpskem smučanju v Ga-Pa debelih 10 dni vse živo samo vozilo, le smučal se ni nihče. O tem, da je govorjenje o lanski in letošnji zimi oz. (smučarski) sezoni nesmisel, saj se vsaka razteza čez del dveh koledarskih let, sploh nima smisla razpredati. Poznamo pa prejšnjo, zdajšnjo, prihodnjo oz. naslednjo itn. Med pogoste cvetke športnih kolegov z RTVS sodijo tudi nosilci (srbohrv. »nosioci«) oz. nosilke kolajn, kot bi bili športniki kakšni obešalniki oz. konzole namesto dobitniki ali osvajalci lovorik. Da kakšne sto in večkrat omenjene Elissabeth (Görgl) ali napačne uporabe glagola spregledati (namesto prezreti), zadnje sploh ni rtv-jevska posebnost, niti ne omenjam.
Res pa je, da postane človek zmeden, ko ugotovi, da je SSKJ, na primer, sprejel besedo odličje (iz srbohrv. »ódličje«) kot sopomenko za priznanje, kolajno, medaljo itn. So zato zmedeni tudi športni uredniki in lektorji na RTV in vse pogosteje, vsaj kar zadeva šport, prav zaradi realne moči in vpliva obeh elektronskih medijev, tudi v časnikih z Delom vred? Za lektorje že vem, da so pogosto šibki, ko gre za športno terminologijo, da pa se tako hitro vdajo, zagotovo ni dobro znamenje. Vsaj sam sem jim bil za časa novinarskega delovnega veka zelo hvaležen za opozorila in nasvete.
Oto Giacomelli
Cesta na Laze 23, Ljubljana