Dnevnik - Anita Vošnjak: Trnič je za dlan velika kepa trdega slanega hruškastega sira v podobi stiliziranih ženskih prsi, ki so ga pastirji podarjali izvoljenkam
Trnič je edinstven izdelek iz mleka, ki se je tradicionalno izdeloval na območju Velike planine. Čeprav je danes skoraj pozabljen, so se v Kamniku odločili, da ga zaščitijo in znova začno izdelovati kot tipičen spominek z Velike planine. »Z nekaj sreče bodo trniči v enotni podobi lahko dopolnili kamniško turistično ponudbo že to poletje,« je napovedala Vesna Erhart iz Zavoda EKOmeter.
»Upamo, da bo trnič postal spominek na čudovit izlet na Veliko planino, mogoče pa bo kakšnemu fantu pomagal izpovedati ljubezen svoji izvoljenki,« je še pristavila.
Trnič je namreč kepa za dobro dlan velikega, trdega hruškastega, močno soljenega kislega sira, ki spominja na stilizirano žensko dojko. Pastirji z Velike planine so jih izdelovali med bivanjem na planini in okraševali z reliefnimi ornamenti s pomočjo lesene rezljane paličice – pisave. Po prihodu s planine pa so s parom trničev obdarili svojo izvoljenko in ji s tem izpovedali svojo ljubezen.
Danes trniče izdeluje le še nekaj proizvajalcev, pa še ti zgolj občasno. Zato je ta spominek z ljubezensko simboliko kar težko najti. Glede na to, da Veliko planino obiskuje zelo veliko obiskovalcev, je škoda, da trniča ni mogoče skoraj nikjer kupiti, še večja, se zavedajo na občini Kamnik, kjer so se tudi zato v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija vključili v mednarodni projekt »Listen to the voice of the villages«, v sklopu katerega bodo trnič zaščitili tudi s pomočjo evropskih sredstev.
»Po številnih srečanjih s proizvajalci sva z Davorinom Korenom, strokovnjakom za sirarstvo in dobrim poznavalcem slovenskih mlečnih planin, pripravila predlog delovanja skupine proizvajalcev in tehnološko specifikacijo izdelave trniča,« je pojasnila Vesna Erhart in dodala, da so se na nedavni delavnici z naslovom Trnič – skoraj izgubljena dediščina že uskladili glede območja izdelave, kdo jih bo lahko izdeloval in dorekli značilnosti zaščitenega trniča. Zaščita namreč pomeni tudi postavitev pravil, ki jih bodo morali izdelovalci spoštovati.
Delavnice so se udeležili predstavniki treh agrarnih skupnosti Velike planine, kmetje s pašno pravico na tem območju, predstavniki občine Kamnik in ljubitelji kulturne dediščine, ki bodo lahko predloge dopolnjevali še dva tedna. So se pa že dogovorili, da trnič zaradi majhnega obsega proizvodnje zaščitijo kot kolektivno blagovno znamko pri uradu RS za intelektualno lastnino in da je nosilec blagovne znamke občina Kamnik. Hkrati z usklajevanjem pravilnikov že izdelujejo tudi logotip, občina, ki bo upravljala s kolektivno blagovno znamko, pa bo poskrbela tudi za enotno embalažo. Za promocijo in prodajo bodo poskrbeli v Turistično informacijskem centru Kamnik.
Anita Vošnjak