Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nevarni streli nebeškega OROŽJA

četrtek, 25. marec 2004, ob 11:44, Franci Savenc, ogledov: 2465

Nedeljski dnevnik, 28.03.2004 - Marjana Vončina: Slovenija leži na območju, kjer je gostota strel med največjimi v Evropi - Zaradi neposrednega udara strele umre...

Nevarni streli nebeškega OROŽJA


Slovenija leži na območju, kjer je gostota strel med največjimi v Evropi - Dr. France Malešič: "Zaradi neposrednega udara strele umre kar 80 odstotkov prizadetih!" - In še zanimivost: svetovna statistika kaže, da so bili nekoč strelam najbolj izpostavljeni ameriški farmarji, danes pa so golfisti ...


Čeprav ima po doslej znanih podatkih o smrtnih nesrečah v slovenskem gorovju do leta 2000 med 2340 žrtvami strela "na vesti" le 65 ljudi, se je na 12. Ažmanovih dnevih, strokovnem srečanju zdravnikov slovenske Gorske reševalne službe, konec prejšnjega tedna na Bledu zgodil pomemben premik: nikoli doslej še niso o streli razpravljali tako celovito in sklenili so tudi, da se bo z nesrečami zaradi strele odslej ukvarjala posebna skupina zdravnikov in gorskih reševalcev.

"Ko smo se lani avgusta odpravili reševat planinca, v katerega je malo nad Vršičem udarila strela, smo imeli srečo, ker se je to zgodilo razmeroma blizu. Če se nesreča zgodi daleč stran in helikopter med nevihto ne leti, se je do ponesrečenca treba odpraviti peš, zato je reševanje lahko zelo naporno. Lanska avgustovska izkušnja nam je povedala, da je strela nepredvidljiva in da vsi bolj malo vemo o njej," je rekel dr. Peter Najdenov, organizator Ažmanovih dnevov, gorski reševalec in zdravnik v jeseniški bolnišnici.

"Ažmanovi dnevi, posvečeni spominu na preminulega kirurga in izvrstnega alpinista dr. Tomaža Ažmana, niso visoko znanstveno zastavljeni, ampak so namenjeni predvsem praktičnim vprašanjem, kako pomagati ponesrečenim v gorah," je dodal, ko so se v petek popoldne začeli zbirati udeleženci srečanja. Prišli so športno oblečeni, nekateri z nahrbtniki, v preddverju Višje šole za gostinstvo in turizem, kjer je potekalo dvodnevno srečanje, pa so bila na tleh nosila in lutka za praktično delo.

"Nesreča zaradi strele so v slovenskih gorah ne zgodi prav pogosto, vendar so ponesrečenci smrtno ogroženi. Če je kdo sam, če ni nikogar, ki bi sporočil o nesreči in če gre za neposredni udar, je smrt skoraj neizogibna."

Neposredni udar strele je običajno usoden


Dr. France Malešič, zdravnik in gorski reševalec iz postaje Gorske reševalne službe Kamnik: "Učinek strele na človeka je usoden, saj po mednarodnih podatkih zaradi neposrednega udara strele umre kar 80 odstotkov prizadetih. Zaradi preskoka električnega toka iz okolice in zemeljskih tokov je nevaren tudi stranski udar, pri katerem umre 20 do 30 odstotkov poškodovancev, 75 odstotkov pa ima trajne posledice." Po mednarodnih podatkih je smrt zaradi strele v evropskih gorah povzročila 0,7 do 1,5 odstotka smrtnih žrtev. Pri nas je podatek višji, in sicer 2,77 odstotka.

Nesreča slovaškega planinca med Slemenom in Vršičem lanskega avgusta se je končala razmeroma dobro, še dolgo pa so se mu na telesu poznali sledovi udara, črte, podobne opeklinam. "Poškodbe so različne, od izgube zavesti, možganskih oteklin, motenj dihanja, kožnih opeklin, odrgnin in topih poškodb do ledvične odpovedi, krvavitve v prebavilih, poškodb bobniča, izgube sluha in bolezenskega strahu. Med vzroki smrti pa so zastoj srca, neposredni udar v glavo, paraliza dihanja, ledvična odpoved in možganska krvavitev," pravi dr. Najdenov.

V urgentni medicini ni dosti razglabljanja, postopki so jasni in znani. "Zdravniki imamo glede tega natančno izdelan vrstni red postopkov: najprej preverjanje življenjskih znakov in potem sledi ukrepanje. Na prvem mestu je pomoč nezavestnemu, čeprav ne kaže znakov življenja, zavarujemo ga pred padcem, takoj nato sledijo oživljanje, umetno dihanje, masaža srca in tako naprej." Tu res ni filozofije. A pot do ponesrečenca je včasih dolga in naporna, povezana s tveganji in nevarnostmi. Srečna okoliščina za ponesrečenca je, če ima ob sebi prisebne planince, ki mu znajo pomagati, če pa ni nikogar, ki bi mu dal umetno dihanje in zmasiral srce, se mu slabo piše."

Strela največkrat udari v Triglav


Strele se še posebej rade zaletavajo v Julijce in najvišje vrhove. Na prvem mestu je Triglav, na katerem je bilo v šestih nesrečah deset mrtvih, za njim pa je Velika planina s petimi nesrečami in šestimi mrtvimi.

Kdor nikoli ni doživel peklenskega nevihtnega plesa ognjenih strel visoko v hribovju, naj si vsaj ne domišlja, da je strelam lahko pobegniti: skriješ se - pa je... "Ni tako," pravi dr. Malešič. "Strela je muhasta, ne pozna pravil in se ne drži teorij. Edino varno je pravočasno zavetje, ker nobena nevihta ne pride nepričakovano. Kdor se odpravlja v gore, naj spremlja vremenska poročila in opozorilna znamenja, kot so soparno ozračje in kopasti oblaki, medtem ko je oddaljeno grmenje že znak za preplah. Če pa nas ščemi po koži in se nam lasje postavljajo pokonci, smo se znašli v naelektrenem ozračju, torej je nesreča lahko zelo blizu. Če med bliskom in gromom preteče manj kot pet sekund, bežite v varnostni položaj!" opozarja dr. Malešič. "V položaj čepečega jajca," je preprost nasvet dr. Najdenova.

Najbolj nevarno je na vrhovih in grebenih gora, pod osamljenimi drevesi, ob vodnih žilah in žlebovih, pri vznožju sten, vhodih votlin, pod daljnovodi. Nevaren ni samo neposreden udar strele, ampak tudi njegov puh, ki ima veliko moč in ki lahko povzroči padec po strmini. Največja nesreča na Triglavu, ko je v nevihtnem vremenu z vrha sestopalo deset planincev, je tudi svarilo, da se v nevihti nikoli ni dobro držati skupaj. "Tri metre narazen, to je pravilo," pravi dr. Malešič.

"Strele so včasih imenovali orožje bogov, skrivnostne in nepredvidljive pa so tudi danes. Nevihte na srečo v povprečju trajajo dvajset minut. Ko smo lani reševali slovaškega planinca, se je ob koncu akcije začelo jasniti," se spominja dr. Najdenov.

Če tako opozarjajo izkušeni gorski reševalci in alpinisti, zaljubljenci v skalovja in hribovja, ognjeni zublji, ki parajo nebo, res niso vir vrhunskega užitka. Igra električne energije med oblaki se razpeni v divjanje in bes. Bežite!

Potem pride blaženi mir in posije sonce... A zaupajte mu, ko je nevihta vsaj deset kilometrov stran. Tudi zatišje je lahko zahrbtno.

Marjana Vončina

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker