ARSO - Ina Cecić: ... in njegove posledice v naših krajih - povzetek
Začetek XVI. stoletja je bilo obdobje Svete lige za osvoboditev Italije in začetek
zgodnjekapitalističnih trgovinskih združenj, kot tudi Prve Benečanske vojne (1508-1516) med Beneško republiko in Habsburgi za premoč nad severnim Jadranom in Furlanijo. Benečani so 1508 okupirali celotno podrocje zahodno od Postojne, Reko in večji del avstrijske Istre, Habsburgi so pa hitro pridobili nazaj vsa zajeta ozemlja, kot tudi sekularno oblast na Tolminskem in pomembno trgovsko pot, gorsko cesto čez Predel. Poleg vojne in njenih posledic je v letu 1510 izbruhnila epidemija kuge, čemur so februarja 1511 sledili upori, ropi in požigi, ki so jih počele oborožene skupine. Kuga je posebej prizadela Furlanijo in Benečijo, vladala je masovna lakota in terjala veliko smrtnih žrtev. V Vidmu (Udine) so mrtve zakopavali kar na ulicah, ker na pokopališčih ni bilo več prostora.
Potem je 26. marca med tretjo in četrto uro popoldan prišel še potres, ki je poškodoval številna mesta in gradove v Furlaniji in Benečiji, na Primorskem, Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Vec poročil opisuje poškodbe, toda predvsem na cerkvah, gradovih, utrdbah in javnih zgradbah. Glede na način gradnje v teh časih je za pričakovati, da je bilo veliko poškodb tudi na stanovanjskih hišah, ki so bile zidane. Lesene koče, ki so bile značilne za kraje v zahodni Sloveniji, so verjetno potres prestale brez hujših poškodb.
Očividci so poročali, da je Bovec bil popolnoma porušen in uničen, pomembna gorska cesta cez Predel pa zaprta, ker sta se »dva sosednja hriba zrušila en proti drugemu in zaprla cesto v Nemčijo, kar je dobro za zdaj, ko smo v vojni, toda bo slabo za trgovino v časih, ko se povrne mir«. O Tolminu se poroča, da se je podrl grad in, da so ga njegovi čuvaji zapustili. Isti zapis poroča še o hudih posledicah potresa v Čedadu (Cividale del Friuli), Beljaku (Villach), Krminu (Cormons), Gradiški (Gradisca d'Isonzo), Tržiču (Monfalcone) in Gorici (Gorizia). Objavljene so bile ocene, da je potres zahteval 12.000 žrtev, ki pa so verjetno pretirane.
Znano je, da so se uradniki Deželnih stanov za Kranjsko morali preseliti iz svoje hiše v Ljubljani, ker je bila v potresu tako poškodovana, da ni bila primerna za bivanje. Poškodovane so bile hiša nemškega viteškega reda (današnje Križanke) in njihova cerkev, vicedomova palača in druge dobro grajene hiše, podrlo se je in razpokalo osem stolpov skupaj z delom mestnega obzidja. Poškodbe so bile v Tolminu (podrla sta se oba gradova), Polhovem Gradcu, Škofji Loki, Smledniku, Kamniku, Tržiču, Postojni, kot tudi o krajih zunaj današnjih slovenskih meja. Zapisi navajajo dve žrtvi, eno v Polhovem Gradcu in eno v Škofji Loki, čeprav je za pricakovati, da je v ruševinah umrlo več ljudi.
Zelo dobro dokumentirani so učinki potresa v Škofji Loki. Še danes lahko vidimo spominske plošče, dve na gradu in tretja na »kašči«. V kapeli v Schwartzovi hiši je bil odkrit napis v heksametrih, ki je med ostalim govoril o potresu in njegovih posledicah. Kljub velikim poškodbam v mestu je podjetni škof Filip v kratkem času obnovil mesto, da je kmalu spet zacvetelo, številne stavbe iz tega časa stojijo še danes.
Za samo Idrijo pa zgodovinski viri ne dajo podatkov o posledicah potresa v takratnem rudarskem naselju. Leta 1511 sta v Idriji verjetno bili le dve zidani stavbi, ker so rudarji živeli v lesenih hišah. Neko poročilo iz XVII stoletja navaja, »da je bilo idrijsko naselje vse zgrajeno iz lesa, kakor drugi alpski kraji, razen cerkve in hiše, v kateri je stanoval inšpektor« Če upoštevamo še problem precizne datacije plazu iz Kobalovega hriba, pridemo do dejstva, da ne moremo povedati, kakšne je posledice v Idriji povzročil potres.
Po podatkih predhodnih raziskav različnih avtorjev se v katalogih potresov uporablja ocena, da je imel potres leta 1511 magnitudo 6,8 in je dosegel največjo intenziteto X. stopnje po evropski potresni lestvici. Njegovo nadžarišče naj bi bilo v bližini Idrije, vendar je ta podatek še precej manj zanesljiv od magnitude. Šele raziskave zgodovinskih podatkov, ki potekajo sedaj v Sloveniji in sosednjih državah, bodo omogočile natančnejšo oceno. Vsekakor pa ni dvoma, da je bil to najmočnejši znan potres na Slovenskem. To pa je najbolj pomemben podatek za opredelitev potresne nevarnosti na nekem ozemlju, ki temelji predvsem na oceni verjetnosti ponovitve potresa podobne moči v določenem obdobju.
Ina Cecić, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo