Gorenjski glas, 19.05.06 – Stojan Saje: Večletno prizadevanje za osamosvojitev - Ob ustanovitvi GRZS
Gorenjski glas, 19. maja 2006
AKTUALNO: Razgledi
Gorska reševalna služba je bila od ustanovitve leta 1912 del planinske organizacije. Večletno prizadevanje za osamosvojitev so končali z ustanovitvijo Gorske reševalne zveze Slovenije.
Prijatelji v gorah, sprti v dolini
Leto 2006 bo v gorniški zgodovini zapisano kot nov mejnik v organiziranosti. Pod eno streho doma, ki se imenuje Planinska zveza Slovenije (PZS), so se družili planinci, alpinisti in gorski reševalci. Odslej bo drugače, saj so se slednji odločili za samostojnost. Na zboru v Ribnem pri Bledu je večina podprla ustanovitev Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Za pristop vanjo se je že odločilo 12 postaj Gorske reševalne službe (GRS), postaje iz Kranja, Kranjske Gore, Mojstrane, Rateč in Tolmina pa si zaenkrat ne želijo sprememb.
Za drugačno organiziranost, ki bi omogočila samostojni pravni status GRS pri Planinski zvezi Slovenije, so si reševalci prizadevali zlasti zadnji dve leti. Delovna skupina za pogovore z vodstvom PZS kljub pojasnjevanju argumentov ni dosegla napredka. Nekateri problemi pri delovanju na lokalni ravni so privedli do tega, da se je 12 postaj GRS odločilo za ustanovitev samostojnega društva. K ustanovitvi Gorske reševalne zveze pa so jih po trditvah dosedanjega vodstva vodili še drugi razlogi. GRS Slove-nije namreč ne izvaja le nalog v okviru PZS, ampak kot javna služba skrbi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Glede na to ji Uprava RS za zaščito in reševanje namenja denar za opremo in usposabljanje. Tretjino sredstev pridobi tudi iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ker nima stalnega statusa humanitarne organizacije, bi bila vprašljiva zagotovitev denarja iz tega vira.
"Če ne bi začeli tega postopka, letos ne bi bilo sredstev FIHO. Prepričan sem, da je naša pot pravilna. Kot kaže grožnja vodstva PZS o odvzemu denarja za GRS, smo se celo prepozno odločili za ta korak. Upam, da organi financerjev tega ne bodo dovolili. Od 108 milijonov tolarjev, kolikor jih da Uprava RS za zaščito in reševanje, jih 60 namenimo za opremljanje, ostalo pa za dejavnosti. Če bi nam denar vzeli, lahko zapremo vrata in končamo delo. Planinska zveza namreč želi, da bi ona odločala tako o izbiri vodstva GRS kot razporejanju sredstev za naše delo. Mi želimo sodelovati s PZS, vendar hočemo sami odločati o lastni glavi. Doslej smo doživeli več tragedij v lastnih vrstah, a mi ni nič manj hudo zaradi nasprotij s Planinsko zvezo," je dejal Toni Smolej, dosedanji predsednik Komisije GRS pri PZS. Kot je napovedal prvi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Miro Pogačar iz Studenčic, bodo skušali doseči sporazum s PZS. Nihče - niti ustanovitelj - pa nima pravice, da bi si lastil Gorsko reševalno službo.
Njen prvi cilj bo še vedno pomoč ob nesrečah v gorah, a bodo morali več storiti tudi za svojo zaščito in ugled. Ohraniti želijo tudi spomin na ponesrečene reševalce, zato bodo spodbudili delo Sklada Okrešelj.
Kakšne poteze bo po ustanovitvi Gorske reševalne zveze potegnila PZS, ni moč napovedati. Reakcije vodstva planinske organizacije so bile že prej ostre. Predsednik Franci Ekar zatrjuje, da niso omejevali reševalcev pri njihovem delu in financiranju. Konec leta 2002 so omogočili samostojno poslovanje GRS z odprtjem ločenega računa, zato ni razlogov za spremembo organiziranosti. Slednja naj bi bila sporna tudi zaradi nepopolne podpore v vrstah gorskih reševalcev, kar bi lahko poslabšalo kakovost reševanj, ocenjuje predsednik.
Stojan Saje