Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Svetišča paleolitskih lovcev

 

Neandertalska piščal iz Divjih bab I. Foto: France Stele

nedelja, 27. februar 2011, ob 11:19, Matija Turk, ogledov: 3222

Otvoritev razstave. Foto: Sašo Niskač

V predverju Emporiuma v ljubljanskem BTC je na ogled razstava “Svetišča paleolitskih lovcev”. Razstavo je ob podpori Slovenske znanstvene fundacije in družbe BTC pripravil arheolog dr. Boštjan Odar (PARC).

Koščene konice iz Potočke zijalke. Foto: France Stele

Na razstavi sta s sliko in besedo predstavljeni dve slovenski paleolitski arheološki najdišči: Potočka zijalka in Divje babe I.
Odkritje kulturnih ostankov kromanjoncev v Potočki zijalki na gori Olševi leta 1928 je v svojem času vzbudilo veliko zanimanje predvsem zaradi visokogorske lege najdišča, saj je takrat še  prevladovalo mnenje, da je bil ljudem v času ledene dobe gorski svet nedostopen. Poleg dominantne lege nad alpsko pokrajino je Potočka zijalka kot arheološko najdišče mlajšega paleolitika izjemno po velikem številu koščenih konic ter po najstarejši koščeni šivanki na svetu.
Jama Divje babe I, ki leži v Idrijsko Cerkljanskem hribovju, je bila podobno kot Potočka zijalka skozi dolga tisočletja ledene dobe predvsem brlog jamskih medvedov. Jamo so v srednjem paleolitiku občasno obiskovale skupine neandertalcev, ki so za seboj pustile predmet, ki priča o njihovem bogatem duhovnem svetu – koščeno piščal. Odkritje na teme obrnjenih lobanj jamskega medveda, orientiranih v smeri vzhod (samica) – zahod (samec), ki sta ležali druga nasproti druge, brez dvoma kaže, da gre za obredno dejanje neandertalcev, nabito s simboliko.
Na podlagi lege obeh jam, topografskih značilnosti okolice ter izjemnih arheoloških odkritij, je arheolog Odar podal nekatere zanimive in inovativne razlage o vlogi in pomenu obeh jam za paleolitske lovce in nabiralce. Razstava je na ogled do 16. marca.
Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker