Večer, Maribor - Tadeja Škrjanc: Na mestu izkopavanj na Piramidi so našli pečatnik, ki naj bi pripadal ministerialu Ulriku Mariborskemu; s tem so dobili materialni dokaz, da je bilo ime Marchpurch dejansko v uporabi že v 13. stoletju.
Prvi del izkopavanj na Piramidi, izletniškim hribom nad Mariborom, se je zaključil že lansko jesen, trenutno pa potekajo restavratorska dela najdenih predmetov. Mednje spada tudi precej pomembna najdba pečatnika, za katerega predvidevajo, da je bil last ministeriala Ulrika Mariborskega. "Gre za redko najdbo na tovrstnih najdiščih," je razložila vodja izkopavanj Mira Strmčnik Gulič z mariborske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in dodala, da pečatnik sicer nima posebne materialne vrednosti, ima pa zato toliko večjo zgodovinsko-izpovedno vrednost.
Ministeriali so bili najnižja stopnja viteškega stanu, ki se je v Maribor preselil nekje v sredini 12. stoletja iz Zgornje Avstrije, vodilno mesto pa so zavzeli šele v drugi polovici 12. stoletja. Pečat naj bi tako pripadal enemu izmed njih, Ulriku III., ki naj bi za grad skrbel sredi 13. stoletja. Najdba sicer ni ohranjena v celoti, ker je bila splošna praksa, da so se takšni pečatniki po smrti lastnikov uničili, ob pomoči polovice, ki so jo izkopali, pa je kljub temu mogoče sestaviti zapis + Vlrich V. Marchpurch. S. "Pečatnik vsebuje tudi trikotni ščit, na katerem je upodobljen lev," pojasnjuje Strmčnik Guličeva, "posebej zanimiv je pa napis, saj pomeni jasen dokaz, da se je mesto že takrat imenovalo Marchpurch. To je pomembno dopolnilo zgodovinskim virom, ki so skozi čas velikokrat spremenjeni ali prilagojeni. Materialni vir pa ne more lagati in je zato izredno pomemben za interpretacijo najdišča." S tem se strinjajo tudi v Mestni občini Maribor, rekoč, da gre za eno pomembnejših zgodovinskih najdb za mesto Maribor. Prepričani so tudi, da bo sprožila javno razpravo v strokovni in laični javnosti.
Del najdb so že rekonstruirali
Pomembne so seveda tudi druge najdbe. "Gre za izjemno globoko stratificirano najdišče, ki se razteza skozi tri zgodovinska obdobja," pravi Strmčnik Guličeva, "najgloblje, na okoli dveh metrih, tako najdemo prazgodovinske sledove (okrog 1000 let pred našim štetjem), ki pa so zaradi kasnejših posegov seveda zelo slabo ohranjeni. Sledi jim pozna antična plast, ki sega v 4. in 5. stoletje." V slednji so našli tudi nekaj manjših predmetov - keramiko, tri novce, sponko. Najpomembnejše pa so vsekakor visokosrednjeveške grajske ostanine, saj so iz obdobja, ko je grad Marchpurch, po katerem je mesto dobilo tudi ime, nastal.
Arheologi upajo, da jim bo uspelo izkopati najprej tloris omenjene trdnjave, potem pa še vseh drugih poznejših faz, torej delov objekta, ki so nastali s kasnejšim dozidavanjem. "Vemo, da je bil grad vsaj dvakrat požgan," razlaga Strmčnik Guličeva, "saj se je ohranila izjemno močna žganina." In ravno v tej plasti so našli še nekaj drugih najdb, med drugim keramično in stekleno posodje, kovinske predmete in orodje. "Našli smo tudi delček sulice in morda tudi kakšen nakit," še dodaja vodja izkopavanj. Posodo, ki so jo našli v lanski zgodnji fazi izkopavanj v severozahodnem delu utrdbe, so uspeli rekonstruirati, tako da lahko povedo, da gre za zelo velike posode iz 17. stoletja, okrašene z različnimi motivi in zelo lepih barv.
Na mestu izkopavanj muzej
"To so krasni predmeti za same razstavne prireditve," meni Strmčnik Guličeva, ki upa, da bo na mestu najdišča čez čas zrasel neke vrste interaktiven muzej, v katerem bi se prepletale zgodbe izkopanih in razstavljenih izdelkov, postavljenih v rekonstruirane zgradbe, ter konzerviranih ruševin. Celotna razstava bo tako veliko bolj izpovedna, meni, hkrati pa se bo lahko v predstavitev vpletel tudi naravni okoliš, ki daje dom številnim, samo tam živečim vrstam. Rekonstruiran bo tudi devet metrov globok vodnjak, ki so ga potapljači že uspeli očistiti, v njem pa se že nabira voda. Izkopavanja se bodo ponovno nadaljevala marca oziroma takoj, ko bo vreme to dopuščalo, bolj ali manj neprekinjeno bodo potekala vse do jeseni.
Gre za zelo velik zalogaj, pojasnjuje vodja izkopavanj, saj bo na vrsti celoten jugozahodni del. Sredstev za prvo fazo izkopavanj naj bi imeli trenutno dovolj, kdaj se bodo lotili še vzhoda in juga najdišča, trenutno še ni določeno. "Glede na obseg globine gre namreč za precejšen strokovni in organizacijski zalogaj," pravi Strmčnik Guličeva in dodaja, da mora pohvaliti angažiranost občine, ki je zelo očitno prepoznala potencial, ki ga ta najdba izraža. Da je lokacija vsekakor primerna turistično in rekreativno, priča tudi trenutni obisk. Med izkopavanji je namreč najdišče obiskalo več organiziranih skupin iz šol in vrtcev, manjkalo pa ni niti študentov, Mariborčanov in drugih naključnih obiskovalcev. Slednji bodo dobrodošli tudi, ko bodo izkopavanja nadaljevali, pravi arheologinja.
Tadeja Škrjanc