Slovenske novice, 03.05.06: reševalci so ga zvečer našli delno zasutega v snegu
Slovenske novice, 3. maja 2006
PLAZ
Zdrs pripravnika v belo smrt
Praznični vzpon na zasneženi Storžič je bil usoden za tridesetletnega Janeza Stegnarja, alpinista pripravnika iz Bistrice pri Tržiču — V severni steni gore ga je presenetil plaz, ki je pridrvel po Kramarjevi smeri — Stegnar je okoli dveh popoldne sporočil življenjski sopotnici Vesni, da vreme ni idealno, potem pa se ni več oglasil — Ko so ga reševalci zvečer našli delno zasutega v snegu, mu žal ni bilo več pomoči — Že osmi član tržiškega alpinističnega odseka, ki se je smrtno ponesrečil v gorah
Bistrica pri Tržiču, 2. maja: Tridesetletni
Janez Stegnar, pripravnik za alpinista v tržiškem alpinističnem odseku, je v severni steni 2132 metrov visokega Storžiča na prvomajski ponedeljek opravil svoj zadnji vzpon. Popoldne ga je v Kramarjevi smeri domnevno presenetil snežni plaz, kar nakazuje tudi poročilo OKC Kranj: »Ob 19.40 je Center za obveščanje Kranj obvestil Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Kranj, da se s Storžiča ni vrnil 30-letni alpinist, doma iz okolice Tržiča, ki je v jutranjih urah sam odšel po Kramarjevi smeri severne stene Storžiča proti vrhu. Organizirana je bila iskalna akcija, v katero so bili vključeni posadka helikopterja letalske policijske enote, zdravnik reševalec in policist gorske enote.«
Nazadnje se je Stegnar po mobilnem telefonu oglasil življenjski sopotnici Vesni Mucič okrog 14. ure. Povedal ji je, da je pri bivaku in da gre navzgor. Dodal pa naj bi, da razmere niso ravno idealne. Ker ga do 19. ure ni bilo domov, pa tudi na telefonske klice se ni odzval, je dekle o tem obvestilo enega izmed tržiških alpinistov.
Dobro opremljen
»
Ko so nas obvestili o pogrešanem, smo se takoj vključili v iskanje. Dežurna pilota helikopterja letalske policijske enote sta pristala v Bistrici pri Tržiču, v plovilo je šel še dežurni zdravnik, prim. mag.
Iztok Tomazin. Po 20. uri smo iskanega opazili, delno zasutega v snegu, ob vznožju pod vstopom v tako imenovano bivakovo grapo. Pristali smo v bližini, vendar mu zdravnik ni mogel več pomagati. Večstometrskega drsenja po Kramarci ni preživel. Odpeljali smo ga v dolino,« pove
Robert Kralj, gorski reševalec letalec, inštruktor in pripadnik gorske policijske enote. Kralj je potem podal poročilo na PU Kranj, iz katerega je razvidno, da je pogrešani alpinist na kraju samem zaradi hudih poškodb umrl: »Alpinista je iz strme grape nad bivakom odnesel snežni plaz ter ga odložil na vstopu v grapo. Bil je opremljen z vso opremo za zimske vzpone.«
Ko je proti Storžiču že letelo plovilo, ki se praviloma vedno izkaže za najprimernejše ob posredovanjih v visokogorju, je Slavko Rožič, načelnik postaje GRS Tržič, že zbiral gorske reševalce, če bi bilo glede na vremenske in časovne razmere, ko se je okoli Storžiča že začel sklepati objem teme, potrebno klasično reševanje. A upanje, da bodo prijatelju še lahko pomagali, je vse prehitro ugasnilo. »Janez ni bil prenagljene sorte. Ponavadi je raje vprašal, kot tiščal kam na vrat na nos. Opremljen je bil vzorno. Bil pa je zelo zagnan in najbrž je po dnevih dežja hotel čim prej doživeti en lep praznični dan,« nam je povedal njegov prijatelj Aljaž.
Sodeč po besedah drugih, ki so poznali Stegnarja, je zagotovo vedel za snežne razmere na višini, kamor se je odpravil. Splošna nevarnost plazov je bila v poročilu Agencije RS za okolje zmerna in opredeljena kot 2. stopnja po evropski petstopenjski lestvici. V poročilu je še zaslediti, da je snežna odeja mehka, njena višina pa precej neizenačena. Glede na upoštevanje in poznavanje lokalno bolj izpostavljenih območij so bile razmere za vzpon na splošno še dovolj varne, saj obsežnejših spontanih plazov ni bilo pričakovati. Toda prst usode je sprožil gmoto, ki je vzela življenje nadvse skrbnemu očetu predšolskega otroka.
Zlovešče bobnenje
Janez Stegnar je bil garač med skalami in hkrati cenjen vir informacij o gorah. Pridno je polnil spletno stran tržiškega AO. Opisoval je zagnanost tržiških alpinistov in pripravnikov. Novembra lani je bil s smučmi na Viševniku. Decembra, na štefanovo, je bil s šestimi prijatelji na prvi zimski turi. Vzpeli so se prav po usodni Kramarjevi smeri na vrh Storžiča in sestopili po Petem žrelu do doma pod Storžičem. Pred dvema mesecema je Stegnar enemu izmed mlajših obiskovalcev visokogorja na spletni strani gore-ljudje.net na vprašanje o lavinski žolni odgovoril: »Gašper živjo! Lahko kupiš žolno za 100.000, pa če nimaš sreče, ti bore malo tudi tista pomaga.« Kako kruto resnične so postale v ponedeljek popoldan njegove takrat zapisane besede.
Kot je oskrbnik doma pod Storžičem (1123 m) Marjan Salberger danes povedal reševalcem, je okrog 15. ure slišal, da so čez bližnjo steno bobneli plazovi. Eden je očitno presenetil Tržičana med vzpenjanjem. Ni se mu mogel umakniti. Gmota mokrega snega je bila dovolj, da ga je spravila iz ravnotežja in v usodno drsenje približno 200 metrov prek skal brez možnosti zaustavitve.
Na spletni strani je Primož Štamcar pred 12 dnevi, ko so mladi kidali sneg s strehe bivaka v severni steni Storžiča, zapisal: »Je pa celotna severna stena Storžiča še tko zalita v sneg, da komaj spoznaš Kramarco, Mladinsko ... Po Kramarci nad bivakom se je privalil tak fleten plazič mokrega snega in se je ustavu šele na plazu pod prvim skokom v Kramarci. Tko, da bodte previdni pri poznih popoldanskih vzponih.« Ohladitev in do 30 centimetrov novega snega nad 2000 metri sta morda sprožila smrtonosni prvomajski plaz v Kramarci. Janez Stegnar je s prijatelji iz AO in PD Tržič še na velikonočni ponedeljek opravil turnosmučarski desant na 3246 metrov visoki Ankogel. Bil je med tistimi, ki so bili na vrhu.
Samo teden dni pozneje mu je usoda v trenutku zadušila vse načrte in v črnino ovila vse, ki so ga imeli radi in ga bodo pogrešali. Janez se je tako pridružil sedmim alpinistom AO Tržič, ki so umrli v domačih in tujih gorah.
Mirko Kunšič
Boštjan Fon