Gorenjski glas, 11.04.06 – Simon Šubic: Usklajenost letalskih enot in gorskih reševalcev
Gorenjski glas, 11. aprila 2006
Kronika
Helikopter pri tretjini akcij
V približno tretjini reševalnih akcij v slovenskih gorah sodeluje tudi helikopter Slovenske vojske ali policije. Usklajenost letalskih enot in gorskih reševalcev je zato zelo pomembna.
Begunje • V bližini gradu Kamen v dolini Draga pri Begunjah je v petek okoli 25 pripadnikov Gorske reševalne službe Slovenije ter reševalni ekipi Letalske policijske enote in 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske demonstriralo sodobno tehniko reševanja ponesrečenih v gorah. Sredi dneva sta tako nad dolino Drage poletela vojaški in policijski helikopter, z njunih jeklenk pa so se reševalci spustili do navideznih ponesrečencev, ki so obtičali v težko dostopnem skalovju. Vajo, ki so jo izvedli inštruktorji letalskega reševanja, sta v okviru rednega letnega usposabljanja pripravili podkomisija za letalsko reševanje in podkomisija za medicino pri GRS Slovenije.
"Helikoptersko reševanje ponesrečencev v gorah je vrhunec usposobljenosti, ki ga lahko dosežejo piloti," je ob tem dejal podpolkovnik Srečko Habjanič, poveljnik 15. helikopterskega bataljona. Načelnik GRS Toni Smolej je pristavil, da kar 35 odstotkov vseh reševanj v gorah poteka s pomočjo helikopterja, zato je usklajeno delo gorskih reševalcev in profesionalnih letalskih enot nujno, kar želijo s podobnimi usposabljanji tudi doseči.
Smolej je prikaz namišljene reševalne akcije natančno obrazložil tudi prisotnim gledalcem. Z gradu Kamen so si namreč demonstracijo sodobne tehnike reševanja in medicinske opreme, ki jo gorski reševalci uporabljajo, med drugimi ogledali tudi minister za obrambo Karl Erjavec, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič. direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Žmavc in poveljnik štaba Civilne zaščite RS Miran Bogataj.
Kot je pojasnil Bogataj, uprava za zaščito in reševanje za delovanje 17 postaj GRS, v katerih deluje okoli 700 reševalcev, letno nameni okoli 100 milijonov tolarjev, v zadnjih letih, ko se je obnavljal tudi vozni park, pa tudi več. Precejšen del sredstev GRS prejme tudi iz fundacije FIHO. Kot je znano, se namerava GRS Slovenije, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije, v kratkem osamosvojiti. "Ustanovni zbor bomo sklicali v naslednjih dveh mesecih. Tudi po osamosvojitvi želimo s planinsko zvezo še naprej sodelovati, saj GRS ne želi biti zaprta organizacija, temveč ravno obratno - odprta za sodelovanje z vsemi organizacijami, ki lahko pripomorejo k večji varnosti v gorah," je pojasnil Smolej.
Lani so v slovenskih gorah našteli 154 gorniških nesreč, v katerih se je ponesrečilo 181 ljudi, med njimi tretjina tujcev, zato bodo v prihodnjem več pozornosti namenjali osveščanju tujcev o primerni opremi in pravilni hoji po hribovitem svetu. Kar vsaka osma nesreča gornikov se je končala s smrtnim izidom - lani je tako v gorah umrlo 20 gornikov (predlani 25). Gomiških nesreč je bilo sicer lani za četrtino manj kot v letu 2004, vendar pa v GRS opozarjajo, da je zmanjšanju nesreč botrovalo predvsem slabo vreme in posledično slabši obisk slovenskih gora v poletni sezoni.
Simon Šubic