Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Jesenski sprehod po gozdnih učnih poteh

Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: V Sloveniji imamo veliko urejenih gozdnih učnih poti, ki nas naučijo spoznavati naravo, razlage ob poteh pa so nam v pomoč pri samostojnem raziskovanju gozda.

Letos mineva 26 let, odkar so gozdarji uredili prve gozdne učne poti kot pripomočke za spoznavanje gozda in gozdarjevega dela v njem. Prvi dve učni poti sta bili utrti v Bistri pri Vrhniki in Šmarnogorska pri Luni, nato pa se je njihovo število z leta v leto večalo. Danes imamo v Sloveniji že več kot 40 urejenih gozdnih poti. Cilj in želja načrtovalcev učnih poti je, da se na poti ustavimo, opazujemo, spoznavamo in se skušamo približati gozdu, drevesom, rastlinam in živalim. Opazujemo lahko drevesne vrste, kot so bukev, smreka, jelka, trepetlika, rdeči bor, beli gaber, črni gaber, macesen, divja hruška, divja jablana, divji kostanj, oreh, črni oreh, sliva, češnja, velika lipa, veliki jesen, mokovec, bodika, breza, iva, duglazija, gladki bor, cipresa, tisa, akacija, gorski javor, hrast, graden, hrast cer in brest, med grmovnimi vrstami pa brin, glog, srobot, bršljan, lesko, dobrovito, črni trn, alpsko kosteničevje, pušpan, kranjsko krhliko, lovorolistni volčin, navadni volčin, navadno krhliko, češmin, šipek, bezeg, vrbo, dren, čistilno krhliko, rdeči dren, brogovito in nagnoj. Te drevesne in grmovne vrste so stalnice, glede na letni čas se spreminja samo barva listja in iglic, neprestano pa se spreminjajo tudi številne rastlinske vrste, ki cvetijo kratek čas od zgodnje spomladi do jesenskih zeli in plodov. Na sprehodu po gozdni učni poti bomo spoznali zakonitosti gozda, njegov pomen ter vplive človeka na gozd. Po poteh se lahko sprehodite sami ali pod strokovnim vodstvom gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije. Kontaktne osebe za vodstvo najdemo v območnih enotah po Sloveniji.

Med prvimi v Sloveniji

Gozdna učna pot v Radovljici je bila ena prvih prvih učnih poti v Sloveniji, uredili so jo leta 1977. Žal je učno pot že po nekaj letih, februarja 1984, prizadel vetrolom, ki je uničil nekaj zanimivih objektov. Leta 1994 je postal upravljavec poti Zavod za gozdove, območna enota Bled. "V letu 1995 smo učno pot temeljito obnovili in dopolnili. Od takrat je pot ves čas redno vzdrževana in pripravljena za strokovno vodenje obiskovalcev. Radovljiški občinski svet je gozdove, po katerih poteka učna pot, leta 2000 razglasil za gozd s posebnim namenom." Učna pot je le slab kilometer oddaljena od Radovljice in poteka po lahko prehodnem ravninskem gozdu. Dolga je 2,5 kilometra, za najmlajše obiskovalce je primerno skrajšana. "Pot nam nudi možnost predstavitve številnih drevesnih vrst, starih orodij, lovskih tematik in številnih drugih zanimivosti, zato je privlačna za vse obiskovalce."

Rozkina gozdna učna pot

Gozdna učna pot od Bolfenka do Razglednika je bila urejena leta 1981 pod idejnim vodstvom diplomirane inženirke gozdarstva Rozke Debevec Lesjak, po kateri se pot tudi imenuje. Namen poti je obiskovalcem približati Pohorje, ki je gotovo eno najbolj naravnih območij Slovenije in tudi srednje Evrope. Kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je Pohorje pomembno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem in kulturnokrajinskem pogledu. Na neprepustni kamninski podlagi so nastala najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji in edinstvena barja z jezeri, ki so življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst. Gozdna učna pot je dolga tri kilometre, je krožna in poteka na nadmorski višini nekaj čez tisoč metrov s sto metri višinske razlike in zato ni naporna. Pot je utrjena in označena. Znak poti sta smreka in rumeno-modra markacija na belem pravokotniku ali samo rumeno-modra markacija. Pot nas vodi od zgornje postaje žičnice proti cerkvi sv. Bolfenka, nato po severnem pobočju na Razglednik, od koder se spusti na južno stran proti Železničarskemu domu in nato po sprehajalni poti nazaj do Bolfenka.

Tičnica na Koroškem

Gozdna učna pot Tičnica se začne v lepo urejenem okolju Rožnika ob ovinkastem klancu proti Legnu v Slovenj Gradcu. Nad obvoznico pri nekdanji tovarni usnja se počasi vzpenjamo po stezi, pot pa nas vodi skozi Štolcerjevo barje in skozi gozd do učilnice v naravi. Ob poti lahko občudujemo drevesa, kot so rdeči bor, črna jelša, veliki jesen ... Od kulturnih znamenitosti sta zanimiva graščina Gradišče in Glarija Perger 1757. Pot se zaključi pri cerkvi sv. Jurija na Legnu, ki je edinstven arheološki spomenik s steklenim podom, pod katerim so ohranjeni staroslovanski grobovi.

Pot med vinogradi

Gozdna učna pot Svečina-Kopica je dolga dva kilometra, na posamezne značilnosti na njej pa nas opozarjajo table, na katerih so te značilnosti opisane. Pot se začne v Svečini, pod svečinskim gradom, oznake pa nas popeljejo do Kopice, ki je priljubljena izletniško-razgledna točka. V viničariji je opremljen lokalni vinogradniški muzej s stalno zbirko starega vinogradniškega orodja ter s starim pohištvom in igračami, ki nam vsaj malo približajo življenje naših pradedkov in prababic. Pot nas vodi skozi izjemno pester gozd, kjer spoznavamo drevesne in grmovne vrste, log jelše in jesena, rast drevesa, omejek, gozdni rob in krajinske značilnosti Slovenskih goric.

Sanja Verovnik

 


 

Vecer.si 30.09.2010

Na potepu po gozdnih učnih poteh se ne le nadihamo svežega zraka, temveč se marsičesa novega naučimo, denimo o drevesnih vrstah.

Nataša Gider
Na potepu po gozdnih učnih poteh se ne le nadihamo svežega zraka, temveč se marsičesa novega naučimo, denimo o drevesnih vrstah.

 

 

 

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije