Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: Otroka lahko že zelo zgodaj seznanimo z gorsko naravo in njenimi lepotami, pa tudi s tem, kako naj se v gorskem svetu obnaša.
Zavedati se moramo, da otrokom ni cilj vrh, ampak bolj dogodki na poti. Starši si morajo vzeti dovolj časa zanje, jih med hojo ves čas motivirati in jim pokazati čim več zanimivosti. "Na pot z otrokom se moramo dobro pripraviti. Predvsem je pomembno, da pot poznamo in da poskrbimo za otrokovo varnost," opozori Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije. Ravno tako kot odrasli, ki se podajajo v gore, mora imeti otrok primerno opremo, med katero so nepogrešljivi čelada, plezalni pas, aktivno perilo in zaščitna oblačila. Zelo previdni moramo biti, ko kupujemo obutev. Sogovornik opozori, da otroku ne kupujmo prevelikih čevljev z namenom, da jih bo nosil dalj časa. Ko se odpravimo v gore v spremstvu otroka, naj bo v nahrbtniku vedno kos vrvi, na katero ga bomo navezali na izpostavljenih delih poti. "Obvezno poskrbimo za dovolj tekočine in hrane, ki jo nesemo s seboj na turo. Ne bo odveč, če na poti 'gorski škrat' skrije kakšno dobroto, saj bo tako pot našemu malčku veliko bolj zanimiva."
Izbira poti
Zmeraj je treba izbrati turo, ki je primerna fizični in psihični pripravljenosti udeležncev. "Prilagoditi se je treba najšibkejšemu udeležencu skupine, še posebej, če so to otroci." Turo, ki jo načrtujemo z najmlajšimi, moramo sami dobro poznati, saj si spodrsljaja pri načrtovanju ne smemo privoščiti. Otroci bi takoj začutili našo negotovost in strah, kar bi pokazali z nemirom in jokom. Kako jok vpliva na splošno počutje, pa starši dobro vedo. Zahtevnost ture je odvisna tudi od izbrane poti za vzpon in sestop. Za sestop naj bo vedno izbrana lažja pot, otrokom pa kljub temu ne pustimo brezglavega dirjanja v dolino. Otroci ne marajo dolgočasne hoje, zato se moramo pripraviti, da jim bomo znali krajšati na primer dolgočasen vzpon po neskončnem številu ovinkov skozi poraslo pobočje brez razgleda. Pot gotovo skriva neskončno zanimivosti, le priklicati jih moramo pred otrokove oči.
Primerno starosti otroka
Kakšna tura oz. izlet je primerna za vašega otroka? Kot svetujeta Urška in Andrej Stritar, avtorja knjige Z otroki v gore, je težavnostna stopnja in trajanje poti odvisna predvsem od starosti otroka. "Za otroka, starega od dveh mesecev do dveh let, sta primerni do dve uri bivanja na zraku. Ko otrok shodi, od 30 minut do ene ure hoje v kombinaciji z vožnjo v vozičku in nošenjem." Ko je otrok star dve ali tri leta, je lahko na svežem zraku tri ure, hodi lahko do 30 minut. Pri štiriletnikih je priporočenih do štiri ure bivanja na zraku (dve uri hoje z vmesnimi počitki, nošenje po potrebi).
Otrok, star štiri ali pet let, bo zmogel tri do štiri ure z vmesnimi počitki, šestletnik pa tudi plezanje po malo zahtevnejši zavarovani plezalni poti ob varovanju staršev oz. vodnikov. Otrok, star od sedem do dvanajst let, lahko hodi do pet ur, vmes počiva, plazi po malo ali zmerno zahtevni zavarovani plezalni poti, seveda ob ustreznem varovanju. Dvanajst do štirinajst let star otrok bo hodil tudi do šest ur in počival po potrebi. Priporočeno je plezanje po malo ali zmerno zahtevni zavarovani plezalni poti ob ustreznem varovanju. Petnajst- in šestnajstletniki se lahko ob varovanju poskusijo tudi v plezanju po občasno zahtevnejši zavarovani poti. Šestnajstletniki hodijo šest ali več ur, plezajo tudi po zahtevnejših poteh in so pri tem ustrezno varovani.
Sanja Verovnik