Franci Savenc 24.08.2010 07:27 1608 0

Cordillera Blanca - Chopicalqui

AO Kranj - Anže Šavs: Iz Huaraza se z avtobusom odpeljem v Yungay.

1. DAN - PRIHOD V BAZNI TABOR
... Najamem taksi kateri me pripelje v dolino Llanganuce. Tam pričakujem gonjača z osli, kateri bi mi znosili opremo, vendar jih ni bilo. Naložim jo nase in se odpravim proti baznemu taboru. Čez uro se prikažejo naloženi osli, za njimi po gruča plezalcev. Na gori ne bom sam. Iz baze sta lepo vidna oba Huascarana, levo od njiju moj cilj Chopicalqui. Na drugi strani doline so vidni Huandoy, Pisco, Piramide in Chacraraju. Jutri navsezgodaj odidem do višinskega tabora.

Objava (z več fotografijami) je na AO Kranj >>>

2. DAN - VIšINSKI TABOR
Ležim v šotoru na višini 5600 metrov. Počutim se kot doma, tudi diha se tako. Lep razgled na dolino Llanganuce, v ozadju se vidita Caraz in Artesonraju. Najbližje taboru sta oba Huascarana, ki sta zelo nemirna. Kar nekaj smeri bi se tam dalo plezati, vendar nenehno čez letijo skalni plazovi. Pot čez moreno se vleče, ledenik ni zahteven. Do višinskega tabora potrebujem slabih šest ur, naredim 1300 metrov višinske razlike. Nisem sam, poleg mojega šotora sta še dva. Trije peruanci in ruska alpinistka.

3. DAN - CHOPICALQUI, Southwest Ridge
Zjutraj me zbudi vodniška naveza, ki se je že ob enih podala v smer. Zato sem tudi sam začel malo bolj zgodaj, ob dveh. Iz višinskega tabora se povzpnem na greben in jih tam dohitim. Noč je jasna, na grebenu močno piha. Pred menoj so vidne sledi predhodnih navez, tako je delo olajšano. Proti vrhu opazim da naveza, katero sem prehitel obrača. Vedel sem zakaj. Na sebi sem imel oblečeno vse in me je še zmeraj zeblo. Goretex prepiha! Pod vrhom pol ure čakam da se zdani, tako sem na vrhu (6354 m) ob šestih. Sonce obsveti zasnežene vrhove, čista romantika. Veter še vedno močno piha. Sestopam hitreje, tako sem v višinskem taboru že ob pol osmih. Naveza, ki je obrnila se greje v šotoru. Poderem svojega in se odpravim proti Huarazu.

22.08.2010