AO Kranj - Anže Šavs: Tako slikovita je ta dolina Paron. Na sredini je jezero,
1. DAN - BAZNI TABOR
... naokoli pa se razprostirajo iz te doline zahtevni vrhovi. Caraz, Artesonraju, Piramide, Chacraraju, Pisco in Huandoy. Do jezera me pripelje taksi, naprej do baze najamem nosača. V bazi si postavim šotor in si skuham kosilo. Prijetno sem presenečen dobrodošlice nekih nemških alpinistov. Dobim bencin in nekaj hrane, saj se oni vračajo v Huaraz. Ležim pred šotorom in opazujem navezo dveh ekvadorskih alpinistov, kako sestopata po smeri. Poje ju noč, tako se za njima izgubi vsakršna sled.
utri navsezgodaj odidem do kampa na moreni in naprej do višinskega tabora, kateri je na ledeniku.
2. DAN - VIŠINSKI TABOR
Do kampa na moreni potrebujem slabi dve uri. Pot je lahka in se ne vzpenja prehitro. Tam doživim šok. Pred seboj zagledam ogromen ledenik, poln razpok in ledeniških potokov. Imam srečo da ni zasnežen, tako je večino razpok vidnih. Na sredini zagledam sled, ki vodi direktno do pod smeri. Odločim se, da bom nadaljeval po opisu iz vodnjička. Čez kakšnih dvajset minut se nad to sledjo odtrga ogromen serak ... Po štirih urah iz baznega tabora pridem na plato višinskega tabora (5100 m). Do pod smeri me loči le še ura hoje. Izgleda super! Sušim čevelj, saj sem na ledeniku stopil v potok.
3. DAN - ARTESONRAJU, Southeast Face
Zbudim se ob treh, nabašem se s hrano, naložim vso opremo. Ni je veliko. Eno snežno sablo, polovicko dvojne vrvi, plastenko vode in nekaj energijskih gelov. Ledenik sprva izgleda lepo, višje pod steno pa je zelo razbit. Razpoke so globoke tudi do trideset metrov, čezenj pa ponavadi vodi le tanek mostiček. Dobro da je noč. Po uri hoje pridem pod steno. Spodnji del je skalnat, tako iščem zasnežene prehode. Pred seboj ne vidim veliko. Cepini in dereze, po dolgem času, delujejo kot je potrebno. Kljub mrazu imam na sebi oblečen le GoreTex. Vrh (6025 m) dosežem ob sedmi uri, ravno ko se prikaže sonce. Zagledam Quitaraju in Alpamayo. V baznem taboru pod njim so Miha, Brazilka Emilija in Francoz Jan. Upam da jim gre vse po planih. Ker se začne kvariti vreme jo popiham navzdol. Tabor dosežem ob pol enajstih.
Za menoj je dolgih sedem ur in pol plezanja. Zaradi prehitrega spusta nastopi glavobol, kar me popolnoma onesposobi. Drugič bom s seboj vzel aspirin! Tako še eno noč preživim na ledeniku.
4. DAN - POVRATEK V HUARAZ
Poderem šotor in se odpravim do baznega tabora. Na nahrbtnik navezem vso preostalo opremo in se odpravim proti začetku doline. Počutim se kot "vol" v Huarazu pa "tambastično".
V alpinizmu te mora voditi neka notranja moč, tako pozabiš na vse napore in preprosto uživaš.