Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Potovanje v najlepši del Dolomitov

Večer, Potovanja - Janez Mihovec: Nekaj je treba Italijanom in Južnim Tirolcem priznati. Dolomiti so prav gotovo eno najlepših gorovij, kar jih svet pozna.

Lago de Federa
(Janez Mihovec)
Lago de Federa

Visoki in divje razbrazdani so nastali, ko se je na poti proti severu italijanski škorenj pritisnil ob evropsko celino. In kot sodi jagoda na vrh smetane čokoladne torte, je obisk Croda da lago v Dolomitih pravo razodetje lepote.

V Cortini d'Ampezzo se odpravimo proti vasici Pocol. Takoj ko za nami izginejo poslednje hiše, se na levo usmeri manjša cesta s številko 638, ki ji sledimo še naslednjih nekaj kilometrov. Ob prvem odcepu, še enkrat na levo, je tudi konec vožnje. Z višine kakih 1400 metrov se je treba za začetek dvigniti do jezera Lago de Federa in zato je še zadnjega sledu kolovoza prav kmalu konec in začne se strm vzpon, ki nas popelje naokoli najsevernejšega vrha skupine Ciadenes.

Na drugi strani se vzpon poravna in začne se dolga prečka, ki nas popelje do jezera Lago da Federa. Tu se prav gotovo splača pogledati naokoli. Predvsem na vzhodno stran. Tam je še ena skupina gora, in sicer skupina Sorapiss, ki s Crodo Marcoro in Antelao tvori dve skupini vrhov. Še večje presenečenje pa je samo jezero. Podolgovato ledeniško jezero je prava paša za oči. V njegovih vodah se odseva skupina kamnitih stolpov, ki dosežejo višino 2603 metre. Ob jezeru stoji planinski dom, ki mu v teh krajih pravijo rifugio, čeprav z našim pojmovanjem zavetišča nima nobene zveze. Gre pač za običajen planinski dom, kot jih poznamo pri nas.

Croda da lago je precej velika skupina gora, in da jo obhodimo, nam vzame prav cel dan. Za jezerom se začnejo širni gorski pašniki, ki nas mimo pasoče se živine popeljejo na sedlo Focela Ambrizzola. Čeprav je prelaz videti kot na dosegu roke, se je do njega treba pošteno potruditi. S sedla, ki ima višino 2277 metrov, se nam odpre pogled na drugačen svet. Na drugi strani so zahodni Dolomiti skupaj s svojim najvišjim vrhom Marmolado. Tega vrha človek preprosto ne more zgrešiti: podolgovat hrbet, pod katerim se na severni strani skriva orjaški ledenik.

Sedlo je istočasno najjužnejša točka našega pohodniškega dne. Vrnitev je najlepša čez Lastoi de Formin. Kaj to pomeni, vidimo šele, ko se dvignemo na prelaz Formin. Tu dosežemo tudi najvišjo točko dneva, 2462 metrov. Zdaj smo tik pod vrhovi Croda de lago. Lastoi de Formin je nenavadna pokrajina. S Ponde de Giau se je v geološki zgodovini pod vplivi ledenikov oblikovala orjaška kamnita plošča, rahlo nagnjena proti vzhodu. Proti severu se odpre pogled na skupino Tofane in pot se začne končno le spuščati. Pravzaprav tudi zadnji čas. V Dolomite se z juga ves čas zadevajo vlažne zračne gmote. Ob gorski pregradi se te gmote začnejo dvigati in nato so nevihte le logični odgovor na vremensko dogajanje.

Nevihta je nastala pravzaprav nenadoma. Okoli najvišjih vrhov so se začele zbirati bele meglice. Teh je bilo vedno več in postale so zelo temne. Kar naenkrat je postalo vse mirno. Prej ves čas prisoten veter se je umiril in vse je bilo v pričakovanju. Potem pa se je začelo. Za začetek nekaj bliskov, nato pa "stacatto" bobnenja in padavine, ki te v nekaj sekundah premočijo do kože. Povrhu pa je potegnil še piš vetra. Tu ni bilo več šale. Spust je bil pravzaprav bliskovit: malo korakoma, precej v teku in nekoliko tudi po zadnjici. Nevihta je trajala le dobre pol ure, a je pognala strah v kosti. Vrnitev v gozd na označeno stezo je bila odrešitev.

Vendar tisto najlepše po prestanem strahu še pride. Kot je nevihta prišla, je tudi odšla. Nebo se je zjasnilo, posijalo je sonce in Dolomiti so postali spet vznemirljivo lepi.

Janez Mihovec

Vecer.si 29.07.2010

Riffugio Croda da lago

                                            (Janez Mihovec)
Riffugio Croda da lago

 

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27531

Informacije

Informacije