Delo, 28.02.06 – Katja Roš: GRS največkrat pomaga ponesrečenim jadralnim padalcem
Delo, 28. februar 2006
Dogodki dneva
Petina akcij na Tolminskem
Gorska reševalna služba največkrat pomaga ponesrečenim jadralnim padalcem
Tolmin – Gorski reševalci iz Soške doline so se s tečaji prve pomoči začeli pripravljati na novo sezono gorskih nesreč, ki se ne dogajajo le na planinskih poteh in stranpoteh, ampak tudi v soteskah in v zraku. Prva nesreča s hudimi posledicami za padalca se je na območju Gorske reševalne službe (GRS) Tolmin, tu je na račun adrenalinskih športov bilanca gorskih nesreč v zadnjih petih letih največja v Sloveniji, pripetila pred dnevi. Na območju te postaje so imeli v zadnjih petih letih 198 intervencij, v katerih so reševali 280 ljudi; med njimi je bilo 89 hudo poškodovanih, 35 osebam pa ni bilo več pomoči.
V Soški dolini sta dve postaji gorske reševalne službe – bovška in tolminska. Zadnja deluje na zelo velikem ozemlju, tudi na idrijsko-cerkljanskem in goriškem območju. Lansko leto velja za precej mirno, saj je opravila le 43 intervencij ali petino vseh v Sloveniji.
»Največ akcij, 21, je bilo povezanih z nesrečami jadralnih padalcev. Imeli smo tudi dve izjemno težki in nevarni reševanji, in sicer na Poldanovcu in na Kobli. Štiri reševalne akcije v Gorenji Trebuši, v Pologu in na Čavnu so trajale nadpovprečno dolgo, vsaka kar štiri dni. Iskanje češkega padalca pa nam je vzelo dva dneva. V dvanajstih akcijah smo potrebovali pomoč helikopterja,« je naštel načelnik postaje GRS Tolmin Žarko Trušnovec.
Lani je v akcijah sodelovalo 48 reševalcev in opravilo dva tisoč ur reševalnega dela. Trušnovec venomer opozarja na fizično in duševno težavnost tega dela, predvsem pa na njegove psihološke vidike: »Reševalci včasih opravljajo delo, ki bi mu bili še zdravniki komaj kos. Doslej smo bili brez zdravnika; če bo vse po sreči, pa bo od letos naš zdravnik Suš Jurij Tasič, ki naj bi v Tolminu dobil stalno službo. Zdaj je starejši pripravnik in je na specializaciji v Ljubljani.«
Tolminski gorski reševalci, ki jih je skupaj 54, vendar so številni izmed njih zaradi objektivnih okoliščin pogosto nedosegljivi za klice na pomoč, so lani petkrat reševali ponoči, šestkrat pa so imeli po dve ali celo tri intervencije v istem dnevu. Med reševanjem so s terenskimi vozili prevozili 3298 kilometrov.
Iz lanske statistike je tudi razvidno, v katerem delu leta je nesreč največ. Marca in julija lani jih je bilo po osem, avgusta šest, junija pa pet. Lani se je desetkrat pripetilo, da so reševalce pozivali na pomoč ponesrečenega jadralnega padalca, na koncu pa se je izkazalo, da reševanje sploh ni bilo potrebno. Med ponesrečenimi je bila tretjina tujcev.
Katja Roš