Polet, Maratonec - Nada Rotovnik Kozjek: Med nogometno evforijo in ob vstopu v dolgo vroče poletje je vsekakor prav, da se s pivom nekoliko bolje seznanimo.
V prejšnjem sestavku sem glede na podatke iz literature navedla približne količine oziroma zgornje priporočljive meje, koliko te dobre grenke pijače je še priporočljivo popiti na dan. Da ponovim: v številkah to približno pomeni 660 ml za moške in 330 ml za ženske.
Skoraj vsi, ne glede na spol, so se »pritožili« nad nizko priporočeno količino piva. Edini, ki se mu je zdela številka presenetljivo visoka, je bil vaš stari znanec Miha. Zanimivo! Mogoče pa je ta naklon k zmernosti posledica učenja bolj uravnoteženih prehranskih navad, ki so mu omogočile, da je oklestil znatno količino kilogramov. Pa tudi sicer velja, da je zdravilni učinek živil praviloma povezan z njihovim uživanjem v zmernih količinah.
Zakaj ga moški »bolje nesejo«?
Vsebnosti alkohola v pivu so različne. Segajo od skoraj zanemarljivih količin v brezalkoholnih oblikah do sedmih odstotkov, verjetno pa bi se našlo pivo tudi z več odstotki alkohola. Povprečna vsebnost alkohola običajnih piv je okoli štiri odstotke.
Zanimivo je, da so moški praviloma manj občutljivi na škodljive učinke alkohola. Če bi sklepali iz priporočil o dovoljenem oziroma še za zdravje ugodnem pitju alkoholnih pijač (rdeče vino, pivo), bi lahko rekli, da so ženske za škodljivost alkohola dvakrat bolj dovzetne. Vzrokov za to razliko je več in zajemajo tako področje potovanja etanola po telesu kot tudi mehanizme njegove razgradnje. Najverjetneje so tudi učinki etanola na ženski živčni sistem drugačni kakor na »živce« moškega spola. Glavna razlika pa je, kot navajajo nekateri raziskovalci, razlika v aktivnosti nekaterih encimov, ki delujejo v procesu razgradnje etanola. Najbolj »problematična« naj bi bila encima alkoholna in aldehidna dehidroenaza. Pri slabši aktivnosti teh dveh encimskih sistemov naj bi bili bolj izraženi strupeni učinki tako etanola kot tudi acetaldehida. Visoke koncentracije etanola delujejo kot omamna sredstva, torej predvsem na živčni sistem. Miselni procesi, predvsem razsodnost, se tako pogosto zameglijo ali pa pobarvajo v mavrične barve.
Acetaldehid pa je še bolj strupen kakor etanol in ima poleg škodljivega vpliva na presnovo prav tako narkotične učinke.
Niso pa ti strupeni učinki etanola in njegove presnove bolj izraženi le pri ženskah, tudi nekateri narodi imajo mutiran gen za acetaldehidno dehidrogenazo. Zelo pogosto je ta mutacija prisotna pri Azijcih in močno pripomore k temu, kar pogosto vidimo v praksi: Japonci na primer so izjemno hitro zadeti od alkohola. Pri teh narodih so verjetno priporočene količine piva ali vina enake za moške in ženske.
Da ne bi naredila lastnemu spolu prevelike krivice, moram vsekakor omeniti, da so nekatere ženske opremeljene z odličnimi encimskimi sistemi za razgradnjo alkoholov in z lahkoto prenesejo enake količine alkoholnih pijač kakor moški. Vsi ti podatki seveda dokazujejo, da moramo v življenju najti, tako kot za vsako drugo stvar, svojo mero. Priporočene številke so le nekakšna orientacijska vrednost za primerjavo.
Pivo kot uspavalo
Omamni učinki piva so seveda zanimivi tudi za znanstvenike. Nedavno je na straneh ene najbolj pomembnih revij na področju klinične prehrane Clinical Nutrition potekala zanimiva razprava o tem, ali je pogosto poseganje po pivu povezano tudi z njegovim uspavalnim učinkom. Če bi jim namreč uspelo dokazati, da je uživanje piva povezano z molekularnimi spremembami v ciklusu spanca, bi tako lahko prikazali, da je psihološki mehanizem poseganja po pivu povezan pravzaprav z njegovo hranilno vsebino. V pivu so namreč izolirali molekule, ki imajo neposreden uspavalni učinek. To so molekule melatonina. Zanimivo je, da je količina melatonina povezana z vsebnostjo alkohola v pivu. Več kot je v pivu alkohola, večja je tudi vsebnost melatonina. Domnevajo, da je z odstranjevanjem alkohola iz piva povezano tudi zmanjševanje melatonina v pivu.
Melatoninske molekule so izjemno zanimive snovi, ki zaslužijo cel sestavek. Za uvod naj omenim le to, da so tako laboratorijski kot tudi poskusi na živih organizmih pokazali, da ima melatonin izjemno močne antioksidativne lastnosti. Odlično varuje telesne molekule, zlasti telesne beljakovine, maščobe in molekule DNA, pred poškodbo s prostimi radikali. Deluje torej kot močan antioksidant in pripomore k zmanjševanju vnetnih sprememb v telesu.
Ker pa je v pivu tudi nekaj snovi, ki naj bi še dodatno pripomogle k dvigu koncentracije melatonina v krvi, je uspavalni učinek piva še toliko bolj razumljiv.
Ravno ti antioksidativni učinki piva so pravzaprav dober razlog, da pivo uživamo v razumnih količinah. Tako bomo lahko deležni njegovih ugodnih zdravstvenih učinkov, ki jih ne bomo ubili s pretiranim zastrupljanjem z alkoholom.
Piše mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.