Večer, Potovanja - Aleksandra Jelušič: S kolesom od Izole do Dragonje in nazaj.
Če je doslej beseda morje v vas vzbujala spomin na morske obale, boste na kolesu pokukali nanj z drugačnega, novega zornega kota. Tokrat vas vabimo na nezahtevno kolesarsko turo od Izole do mejne reke Dragonje in nazaj (okoli 70 km), ki jo lahko skrajšate po svoji meri. Pot teče med vinogradi, polji, sadovnjaki, oljčnimi nasadi, med potkami dišečih solin vse tja do Dragonje, ki je edina večja ohranjena reka v slovenski Istri.
Ob morju poiščite izolsko luko (32'16.3139'42.37in svojega jeklenega konjička pustite na brezplačnem parkirnem prostoru. Na morju so najlepša prav jutra, zato čim prej na pot. Poiščite izolsko pošto sredi mesta in nasproti nje boste našli majhno pot, ki vas bo vodila proti hribovju. Peljali se boste mimo trgovine Tuš in na desni strani vas bo pozdravil kulturni dom. Ko boste kolesarili mimo trgovine, boste zagledali tablo, ki nakazuje smer kolesarske poti D8 Poti zdravja in prijateljstva. Njen začetek je makadamski, kasneje pa boste kolesarili po asfaltni poti, rezervirani za sprehajalce in kolesarje, ki je speljana v notranjost in ujeta med hribovje in morje. Ob poti vas bodo pozdravljali primorski vinogradi, nasadi breskev in hrušk, oljke in osamljeni figovci ter skrbno obdelana polja. Ob poti so nameščene klopce, ki ponujajo pogled na Izolo, zato le postojte ob tej panoramski lepoti.
Po tirih avstro-ogrske železnice
Malo naprej boste zapeljali v osvetljeni predor Šalet (213,54 m), ki je obzidan s kamni. Predor je ostanek nekdanje železniške proge, ki je potekala med Porečem in Trstom in je avstro-ogrska zapuščina. Nadaljujemo našo pot D8. Predor je poskrbel, da smo se znašli na drugi strani, in zdaj vam panorama ponudi pogled na vzpetino, kjer kraljuje piranska cerkev. Sledi adrenalinski spust z vetrom v laseh. Ves čas se držite poti D8, ki vas bo popeljala do novega predora, imenovanega Valeta (550 m). Ko prikolesarite iz predora, svetujemo, da ponovno sledite smerokazu (kolesarska pot 391601) in ne greste ravno v smeri proti Portorožu, temveč zavijete levo proti Luciji (30'24.23Sledi osvežujoč spust v Lucijo, kjer vas pozdravita morje in obala. Med potjo bodite pozorni na nadhod s tremi kamnitimi oboki, ki je zapuščina stare ozkotirne železnice iz leta 1902. Zanimivo je, da je v preteklosti na tem območju stala samo župnijska cerkev sv. Lucije, ki so jo postavili solinarji ob kanalu nekdanjih solin. Danes je Lucija turistično mestece z mnogimi privlačnimi lokalčki.
Prostor, kjer se narava zlije v umetnost
In že kolesarimo proti Formi Vivi. Zdaj, ko ste se tako ali drugače ohladili, boste zlahka zmogli rahel vzpon do parka v Seči, kjer si lahko ogledate galerijo kamnitih skulptur na prostem. Leta 1961 so se na pobudo dveh umetnikov začeli srečevati kiparji iz vsega sveta, ki so na tem simpoziju doslej ustvarili več kot 120 kamnitih kipov. Ne spreglejte kipa znanega slikarja in kiparja Bogdana Meška, ki je izklesal velik kamniti obraz. Okoli te skulpture se je spletlo zanimivo verovanje. Če namreč zaprete oči in kamniti obraz potipate za nos in si pri tem v spomin prikličete skrito željo, se bo ta zagotovo uresničila. Poskusite. Vračamo se po hribčku navzdol in kolesarimo skozi Avtokamp Lucija. Poiščite makadamsko pot, ki vodi tik ob obali, in popeljala vas bo okoli rta. Že smo v smeri proti Sečoveljskim solinam. Ob poti vas bo presenetil vrt kaktusov (za ogled boste odšteli en evro).
Solni cvet z okusom po čokoladi
Nadaljujemo pot, ki nas vodi ob Sečoveljskih solinah in nas po nekaj kilometrih pripelje do lesene hiške, kjer lahko kupite vstopnico za multimedijsko predstavitev solin in se podučite o tradiciji pridobivanja soli, a za ta ogled boste morali prekolesariti še dodatne tri kilometre. Lahko pa se odpravite samo do trgovine Lera s spominki in si privoščite temno čokolado s solnim cvetom ali izberete kakšen drug spominek. Krajinski park Sečoveljske soline je razdeljen na dva dela, na severnega (Lera), kjer še poteka aktivna predelava soli, in na predel Fontanigge. Predela deli kanal Grande Drnica. Sečoveljske soline so najsevernejše ležeče in še delujoče soline v Sredozemlju. V teh solinah še vedno pridelujejo sol na stoletja stare načine. Solna polja na Leri so namenjena za kristalizacijo soli in so ločena od polj za zgoščevanje. Ozrite se okoli sebe, morda ujamete tudi kakšnega rumenonogega galeba. Mahnemo ga v smeri proti Seči (29'53.1236'31.83Nasproti hiške, kjer je blagajna za vstop v soline, boste našli ozko makadamsko potko, ki je ves čas speljana ob solinah (označena je s tablo pot D8). Na poti so postavljene informacijske table, ki vas bodo podučile o naravni in živalski pestrosti tega območja. Lahko tudi posedite na leseni klopci in se pustite očarati spokojnosti solnih bazenčkov, rastlinstvu in živalstvu, ki so tukaj našli svoje varno domovanje.
Po nekaj kilometrih smo že zunaj območja solin. Pot D8 nas popelje proti Sečovljam (28'31.8137'0.72Središče kraja je ob cerkvi sv. Martina iz leta 1822. V vasi povprašajte za pot proti Dragonji (ko prečkate mostiček ob vstopu v Sečovlje, zavijete desno). Pot je ujeta med strugo reke in sadovnjake, vinograde in polja. Nikar ne hitite. Upočasnite ritem in se pustite razvajati primorskemu podeželju. Ko se pripeljemo do glavne ceste, nas na desni strani preseneti mejni prehod, ki nas opozori, da smo ves čas kolesarili ob meji s Hrvaško. Zavijemo levo proti Dragonji. V vasi Dragonja se ločijo poti. Prva pelje v Šavrinsko gričevje proti naseljem Sv. Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna, druga pa v dolino reke Dragonje, ki očara obiskovalca z oljčnimi nasadi, vinogradi, obdelanimi njivami, značilnim sredozemskim rastlinjem in s slikovitimi slapovi. Kako daleč se boste podali, prepuščamo vašim zmožnostim, a vsekakor se splača peljati do Dragonje, edine večje reke v Istri, ki je ohranila bogato biotsko raznovrstnost. Nikar ne pozabite, da morate podvojiti kilometre na kolesarskem števcu, saj vas čaka še pot nazaj v Izolo.
Dragonja. Če zazreš se v Istro, boš začutil, kako globoko diha, in videl, kako nebo je bistro, kako je vse s soncem obsijano, vsak pogled se v srce zariše in vse je z ljubeznijo pretkano. (Rafael Vidali)
Aleksandra Jelušič