Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Za kovačijo v muzeju ni prostora

Dnevnik - Planinski muzej Slovenije bodo v Mojstrani odprli avgusta - Namesto kovačije pa parkirišča

   
  Slovenski planinski muzej bodo v Mojstrani odprli 7. avgusta letos. (Foto: Primož Knez)  

Slovenski planinski muzej v Mojstrani je zgrajen, čakajo še na opremo in postavitev stalnih razstav, tako da ga bodo po pričakovanjih odprli 7. avgusta, na dan, ko občina Kranjska Gora ob obletnici postavitve Aljaževega stolpa praznuje občinski praznik. Marsikdo v Mojstrani pa je prepričan, da so občina, Planinska zveza, Triglavski narodni park in Gornjesavski muzej, ki so združeni v tem vseslovenskem projektu, izpustili iz rok enkratno priložnost, da v muzej vključijo še zbirko kovaških orodij in izdelkov enega najbolj znanih Mojstrančanov, 72-letnega Jožeta Drnovška, ki ga vsi v kraju poznajo zgolj kot - Kovača.

Z Jožetom Drnovškom se je mogoče pogovarjati cele ure, saj je prava zakladnica zgodb izpod Triglava. Do lanske jeseni je imel kovačijo v hiši v lasti občine tik ob bodočem planinskem muzeju, a so jo morali domnevno zaradi dotrajanosti porušiti, namesto te stavbe pa bo zdaj parkirišče. Kovač še zdaj s solzami v očeh razlaga, da se s kovaštvom pač ne more več ukvarjati. Malo zaradi let, malo pa tudi zato, kot se je sam izrazil, ker v "šporgetu" ne more greti kovine. "Že pred leti sem muzeju in občini predlagal, da bi lahko bila moja kovačija del muzejske zbirke. Odgovor je bil zelo jasen - ne zanima nas!" je razočaran Jože Drnovšek.

Župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav je pojasnil, da je bila hiša, v kateri je imel Drnovšek urejeno kovačijo, tako nevarna, da druge možnosti kot rušenje ni bilo. "V njej je živela gospa, ki smo ji dali novo, občinsko stanovanje. Kovačija v koncept planinskega muzeja res ne sodi, občina pa si novega, samostojnega muzeja tudi ne more privoščiti. Obljubim pa lahko, da bom strokovnjake v Gornjesavskem muzeju poprosil, da ocenijo zapuščino kovača Jožeta Drnovška in pripravijo možne rešitve, kako jo ohraniti," je na vprašanje, ali izgubljena kovačija ni tudi izgubljena priložnost za ohranjanje naše dediščine, odvrnil Jure Žerjav.

Vodja Planinskega muzeja Slovenije Miro Eržen je še enkrat poudaril, da hiše niso rušili zaradi muzeja, je pa res, da bo tam zdaj lahko dodatno parkirišče bodisi za obiskovalce muzeja bodisi za pohodnike v dolino Vrat. Gradnja muzeja je stala okrog 3,2 milijona evrov, denar so prispevali občina, država, planinska zveza in evropska unija, prejšnji teden pa so partnerji podpisali še dogovor o skupnem financiranju delovanja muzeja, kar naj bi na leto stalo okrog 200.000 evrov. Glede dileme, ali naj v muzej preselijo tudi originalni Aljažev stolp z vrha Triglava, pa je Eržen pojasnil: "Naredil se bo restavratorski načrt, strokovnjaki bodo ocenili, ali je stolp mogoče ohraniti na vrhu Triglava ali pa ga bodo prenesli v muzej, na Triglav pa postavili kopijo."

www.dnevnik.si/  25.02.2010

 


Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Za kovačijo v muzeju ni prostora"

Igor Zlodej,

Strokovnjaki so povedali svoje mnenje, še pred strokovnjaki smo svoje mnenje povedali laiki, stroka je naše mnenje le potrdila. Nekateri pa še vedno producirajo svoje zgrešene ideje in vse bolj se mi zdi, da je bil od vsega začetka glavni pobudnik za odstranitev originala z vrha Triglava ravno Miro Eržen, ki je na svojo stran pritegnil Zavod za varsto kulturne dediščine, ki prej še vedelo ni kaj sploh je in kako izgleda Aljažev stolp vrh Triglava. K temu predlogu je enoglasno pristopilo celotno predsedstvo PZS z Ekarjem na čelu in ga podprlo, namesto, da bi se taki pobudi odločno in z vsemi sredstvi uprli. Škoda, ki je in bo s tem še nastala v PZS bo neizmerna. In če kdaj prestopim prag tega muzeja naj me takoj udari strela.

Da pa je izpadel g. Drnovšek pa ni nič čudnega, kaj je mogoče kje zraven s podpisano pogodbo GRZS, ki deluje že od leta 1912?


Heinrich Blagne,

Mar niso strokovnjaki že odločili, da stolp lahko ostane na vrhu Triglava še nadaljna desetletja, saj konec koncev tudi vsi, ki smo ga v obiskali v zadnejm času dobro vemo, da je v zelo dobri, neprimerno boljši kondiciji od ljudi, ki bi ga radi imeli v "zloglasnem" muzeju za edino relikvijo, ki bo tja vlekla plačevalce vstopnine, zagotovo pa nikakor tudi ne pravih planincev in gornikov...?!?

Kar zadeva nesrečnega Kovača Joža, je zgodba prav ista; komu mar Mojstranška legenda, njegova dela, njegove sposobosti, zgodbe in ideje, pa čeprav je s "svojo" delavnico v preteklosti prispeval tudi dobršen delež planinskim potem, oz razvoju gorništva v tem koncu -na svoj način, a vendar!.., ko pa nekateri smatrajo, da je zaradi obilnega obiska, katerega pričakujejo po otvoritvi, od življenja in dela vaškega ustvarjalca mnogo pomembnejši parkirni prostor za drage (predrage in LJUBE!!) -terence iz Ljubljane.

In komu mar zgodba in ideja Jakoba Aljaža?

Mogoče žerjavu, ali erženu ??

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije