Ustvarjanje: Jeseni 2004 so do koče na Zelenico potegnili novo “servisno” cesto - Link na MWS. Takrat so se mnenja kresala bolj v smislu uničevanja narave.
Včeraj pa me šokira nova smrtna žrtev v plazu. In to na Zelenici - turnosmučarsko okolje na dosegu roke. Izhodišče na Ljubelju je cilj marsikateri turi v ta konec. Begunjščica, Vrtača, Palec, Triangel.
Triangel namreč velja za varno pribežališče, da si ohladiš živce, ker ne moreš drugam zaradi nevarnosti plazov, pršič pa vabi. Pot poteka po gozdnatem pobočju, po drugi strani, kot je Begunjščica.
Ob dnevih, kot je bil včerajšnji se tu tre ljudi. Planincev, turnih smučarjev… Za smuko po pršiču si moral biti zgoden.
Obakrat sem gledal v pobočja proti Trianglu in obakrat razmišljal o tem, da so plazovita, kar priča tudi razbit gozd malo nad srednjo postajo smučišča. Del, ko pogledaš gor, prehodiš v nekaj trenutkih. Potem je zopet strjen gozd. Pozabiš na ta detajl. Vse do danes.
Pobočja se spomnim še izpred časa, ko še ni bilo ceste in sem na Zelenici po gozdu nabiral kondicijo s pomočjo žičnice. Grape nisem nikoli prečkal, ker je bila vedno razbita zaradi snežnih plazov.
Sedaj jo prečka omenjena cesta in to ti daje občutek varnosti. Lažne.
Domačani baje to vejo. Če si tu bolj poredko, tega ne veš.
Mnogi smo imeli srečo. Verjetno bo sedaj drugače in verjetno se bo zopet malo bolj ubiralo tisto zoprno pobočje nad srednjo postajo. Tisto, zaradi katere je ta pot sploh nastala, ker je pobočje prestrmo.
V opomin vsem komentatorjem, ki pišejo nebulozije po blogih in novičarskih straneh.
Objava s fotografijami na blogu Seamus >> Plaz na Zelenici