Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Iz turobne doline v sončne gore

Večer, Potovanja - Carmen Leban: Ko v teh dneh dolino prekrivata nizka oblačnost in megla, je tudi naše razpoloženje bolj turobno, zato moramo sonce poiskati sami.

Za tiste, ki niso najbolj vešči hoje v gore, je kot nalašč uro in pol dolg vzpon iz Tolminskih Raven na planino Razor.

Sobotno turobno, mrzlo in vetrovno vreme v Tolminu ni obetalo nič kaj prijeten dan, zato ni bilo nikakršne želje, da bi se človek podal v zasnežene gore, vendar tokrat ni bilo dileme. Službene obveznosti so mi narekovale pokrivanje zimske vaje tolminskih gorskih reševalcev na planini Razor.

Ozka in ovinkasta dvanajst kilometrov dolga cesta me pripelje v Tolminske Ravne, v najvišje ležečo slovensko vas, na nadmorski višini 950 metrov. Oblačnost in megla sta se razkadila tik pod vasjo, kjer so me pričakali prvi sončni žarki s temperaturo 5 stopinj pod ničlo. Oprtam si nahrbtnik, poprimem za pohodne palice in jo mahnem v hrib. Kmalu pridem do odcepa, kjer se moram odločiti za krajšo in bolj strmo ali bolj položno in daljšo pot. Odločim se za krajšo, ki me že kmalu nagradi s čudovitimi pogledi na s soncem obsijane vrhove in lesketajoč sneg.

Po uri in pol hoda se pred menoj odpre planina Razor, nad katero se bohoti venec tolminsko-bohinjskih gora. Reševalci so že na delu in skrbno poslušajo inštruktorje, a mi razložijo, da je to le teoretični del in da bo praktični potekal višje, še kakšni dve uri hoda, na 500 višinskih metrov oddaljenem Polju pod Rušnatim vrhom, kjer so že pripravili plazino za zimsko vajo. Preseneti me neverjetna temperatura, ki je kar 15 stopinj višja kot v dolini, kamor mi neprestano uhaja pogled, in občutek imam, da je pod menoj ogromno morje z otočki, ki jih ponazarjajo vrhovi gora. Višje ko sem, bolj sem utrujena, hkrati pa bolj zadovoljna. Gorski reševalci so zatopljeni v delo in vajo vzamejo, kot bi šlo zares. Sodelujejo tudi alpinisti iz Soškega alpinističnega odseka Tolmin in regijska enota reševalnih psov iz Nove Gorice. Ko jih gledam, kako so zavzeti, me spreleti prijeten občutek, saj vem, da naši obiskovalci gora nikoli niso sami. Ti plemeniti ljudje so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.

O tem, kako velika je lahko ljubezen do gora, se prepričam tudi zvečer, ko alpinisti ob diapozitivih z žarom v očeh pripovedujejo, kako lepe trenutke so v minulih tridesetih letih preživljali v gorah. Usklajena druščina medse sprejme tudi pripravnika in dva alpinista, ne manjka niti udarcev z vrvjo po zadnji plati, kot veleva tradicija, in nihče se jim ne upira, čeprav je treba včasih pošteno stisniti zobe.

Dan za bogove - pa tako malo je treba, le zapeljati se nekaj kilometrov z avtomobilom in žrtvovati malo energije za pot v hrib. Jezim se sama nase, ker nimam s seboj smuči, saj bi bilo vijuganje po idealnih razmerah naravnost božansko.
 

Carmen Leban
 

Vecer.si 28.01.2010

Gorski reševalci na vaji
(Carmen Leban)
Gorski reševalci na vaji

 

 

 

 

 

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije