Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V leto 2006 bomo Slovenci zdrseli

petek, 30. december 2005, ob 10:04, Franci Savenc, ogledov: 1602

Slovenske novice, 30.12.05 – Jaroslav Jankovič: zapadlo največ snega v tem obdobju

Ljudje v novicah

V leto 2006 bomo Slovenci zdrseli

Na Voglu, Brniku, v Lescah, Slovenj Gradcu, Postojni in Kočevju je zapadlo največ snega v zgodovini v tem obdobju — Na cestah zastoji, samo v Ljubljani se je s snegom na cesti spopadlo 600 delavcev — Na silvestrovo bo poledica, dež na novega leta dan — Eskimi ločijo 80 vrst snega


Ljubljana, 29. decembra
Božiček je otrokom prinesel darila, a tistega belega z neba ni in ni hotelo biti. Megleno in vlažno vreme je družinskemu prazniku vzelo delček veselja, otroci pa so bili upravičeno sitni. In vendarle, kot se gospa zima letos čudno vede, saj je visoke jesenske temperature vlekla vse do 17. novembra, ko se je končno ohladilo in ustavilo viruse, so dan po božiču Slovenijo zvečer zakrili sivi oblaki. Nebo se je neprepustno zaprlo, na Gorenjskem in Notranjskem je začel naletavati sneg.

Težave čez noč

Zimske cestne službe se pogosto izgovarjajo, da jih je sneg presenetil. Vremenska napoved za božič je res nagovarjala občane, da bodo prednovoletni dnevi oblečeni v belo, a nihče od vremenarjev ni povedal naravnost, da bomo šli spat v vlažnem večeru in se zbudili v zimsko idilo. V torek, 27. decembra, so z vseh koncev Slovenije poročali o 30-centimetrski snežni odeji. Na Notranjskem, Kočevskem in Gorenjskem je sneg na cestah povzročil zastoje, a ni bilo videti, da bi odnehal. Meteorologi so povedali, da gre za prvi val, sledilo pa mu bo še močnejše sneženje. V Ljubljani je zimska služba aktivirala 600 delavcev, plugi so šli na ceste ob petih zjutraj, v Kranju pa so bili na delu že ob dveh.

V sredo, 28. decembra, je izpod neba letelo kot za stavo. Ljudje so zjutraj komaj očistili avtomobile, popoldne so imeli enako debelo snežno kapo. Ob večjih nakupovalnih središčih in na mestnih vpadnicah so nastajale kolone. Plugi niso dohitevali narave, ki je zasipala prometne znake ob cestah, na smreke pa obesila za raztežaj rok velike bele plahte. Sneg je bil suh in mehak, temperature so se čez dan vendarle držale nekaj stopinj pod ničlo in, ne boste verjeli, dan zatem, 29. decembra zjutraj – torej danes – so po vsej Sloveniji padli snežni rekordi tega obdobja, torej konca leta.

Na Voglu

Meteorologi so na šestih postajah izmerili rekordno višino odeje za ta čas. Na letališču Brnik 51 centimetrov, v Lescah 68 centimetrov, kar za osem centimetrov preseže rekord iz leta 1964. Na Voglu so namerili rekordnih 265 centimetrov, v Slovenj Gradcu 55 centimetrov, v Kočevju rekordnih 53 centimetrov in v Postojni 50 centimetrov. Rekordi so torej popadali predvsem na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

V Ljubljani je snežna odeja debela 40 centimetrov, dva centimetra manj kot 30. decembra 1964. V Mariboru je namedlo 36 centimetrov, kar je daleč od rekordnih 50 centimetrov iz leta 1994. V Celju ga imajo borih 33 centimetrov, glede na rekordnih 54 s 24. decembra 1994. V Murski Soboti so namerili 27 centimetrov, rekord z 10. decembra 1969 pa je 46 centimetrov. V Novem mestu je zapadlo 32 centimetrov snega, kar je pol manj od rekorda 23. decembra 1994.

Zanimivo je, da so na Kredarici letos namerili 245 centimetrov, ob koncu decembra 2000 pa je bila snežna odeja debela krepko čez tri metre.

Silvestrska noč

Meteorolog Brane Gregorčič je napovedal, da lahko ob koncu leta pričakujemo mrzlo zimsko vreme. A prav na silvestrsko noč nas bo dosegel vpliv tople fronte iznad Sredozemlja.

Gregorčič napoveduje: »Izračuni meteorološki modelov so si še vedno nasprotujoči, vsaj glede napovedi temperatur, a v vsakem primeru zaskrbljujoči. V najboljšem primeru bo na silvestrsko noč ob obali deževalo, drugod po Sloveniji pa snežilo. Obstaja pa precejšnja verjetnost, da se bo v višinah med 500 in 1500 metri temperatura zraka dvignila nad ničlo. To pa bi lahko po neprevetrenih nižinah in dolinah povzročilo hudo poledico! Tovrstna nevarnost bo največja na Notranjskem, Dolenjskem, v Ljubljanski kotlini in na južnem robu Gorenjske. Kjer bo jugozahodni veter segel do tal, bo le deževalo in razen tega, da bo dež pokvaril praznovanja na prostem, hujše škode ne pričakujemo. Z vremenom na silvestrsko noč še najbolje kaže Korošcem, Štajercem in Prekmurcem, kjer padavin vsaj do prvih ur novega leta ne bo.« Leto 2006 se bo torej začelo z dežjem in snegom, a padavine bodo do ponedeljka, 2. januarja, že ponehale. Po silvestrski odjugi pa bo nato spet hladneje.

In kaj je sneg?

Sneg nastaja visoko v oblakih s kristalizacijo vodne pare. Snežinke so mešanica zraka in ledenih kristalčkov. Kakšen sneg naletava – južni ali pršič, so to krpice ali drobni beli kristalčki – pa je odvisno od temperature ozračja v oblakih in pri zemlji.

Trenutno Slovenijo prekriva izjemno suh sneg oziroma pršič. »Povsem lahek in sipek, idealen za smučanje, a povsem neprimeren za kepanje,« razlaga Gregorčič. Vsebuje le od pet do osem odstotkov vode, vse drugo je zrak. Po meteoroloških merilih sicer suh sneg vsebuje največ 10 odstotkov vode.

Najmočneje sneži, ko je na 3000 metrih temperatura malce pod ničlo. Tako je ob koncu novembra Slovenijo prekril težak in moker južni sneg, ki je vseboval kar 20 odstotkov vode. Prizemeljske temperature so bile visoko nad ničlo, zato so se kristalčki lepili, sneg se je sesedal. Prve jesenske plundre pa vsebujejo celo do 50 odstotkov vode.

Eskimi, ki živijo daleč na severu, poznajo več kot 80 izrazov za sneg. Gregorčič nam je potrdil, da niti dve snežinki nista enaki. »Že kristalčki so lahko koničasti, zvezdasti, raznih nepravilnih oblik ...!« In zanimivo: »Ni večjih deževnih kapelj od pet milimetrov. Upor zraka je prevelik, zato se razpršijo spet na manjše, se ponovno združujejo in spet razpršijo. Pri snežinkah ni tako. So precej lažje, padajo počasi, zato so lahko velike več kot tri centimetre,« konča Gregorčič.

Jaroslav Jankovič


Manjka pet objavljenih fotografije, ki pa niso kronološke


Oznake: GRS
eXTReMe Tracker