Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Podnebne spremembe in narava v Alpah

Večer, Okolje, Marjeta Keršič - Svetel: Okolje in družba – Podnebne spremembe pri nas. Vodilni strokovnjaki za podnebje napovedujejo, da se bo v naslednjih sto letih temperatura na našem planetu v povprečju dvignila za tri stopinje Celzija.

Nekateri napovedujejo še veliko bolj burne spremembe, ampak recimo, da so preveč črnogledi, da bo človeštvo srečala pamet, da bomo problem vzeli resno in ustrezno ukrepali. Recimo, da bodo na svetovni podnebni konferenci v Kopenhagnu politiki tako pogumni, da se bodo zavezali k spremembam gospodarske in razvojne politike. Predpostavimo, da bo šlo res za povprečno ogrevanje za tri stopinje. Kaj to pomeni za Slovenijo in njeno naravo?

Kaj narava, porečete, treba se je vprašati, kaj to pomeni za ljudi! No, nikakor mi ne gre iz glave znamenita izjava pokojnega alpinista Tomaža Humarja: "Kadar postane zares hudo, se človek navadi, žival pa crkne!" Recimo, da se bomo znašli in nekako preživeli. Toda naravno okolje, kakršnega poznamo, se bo krepko spremenilo. Najbolj v Alpah. In ker alpski svet zajema velik del Slovenije, bomo spremembe občutili vsi. Večinoma ne bodo ravno prijetne. Najbolj občutna neprijetnost bodo spremenjeni padavinski in vodni režimi, kar bo povezano s težavami s pitno vodo. Pa tudi z nevarnostjo podorov, zemeljskih plazov in neurnih poplav.

Po podatkih direktorata za okolje pri evropski komisiji je v Evropi 42 odstotkov avtohtonih evropskih sesalcev že zdaj na robu izumrtja. Prav tako je ogroženih kakih 800 vrst rastlin. Dobršen delež vseh teh živih bitij je doma v Alpah, kjer so podnebne spremembe že zdaj zelo burne. Klimatologi ocenjujejo, da se bodo vegetacijski pasovi na severni zemeljski polobli pomaknili za kakih 600 kilometrov od juga proti severu in za kakih 600 metrov v višino. To pomeni, da bo v naših gorah gozdna meja sčasoma 500 do 600 metrov višje, kot je zdaj. Alpski travniki, ki že zdaj izginjajo zaradi opuščanja paše, bodo izginjali še hitreje, z njimi pa številne alpske rastline in živali. Sprememba podnebja bo hudo prizadela iglavce, zlasti smreko. Lubadarju se pridružujejo še novi škodljivci, kar so letošnje poletje že z grozo opazovali v gozdovih Savinjske doline. Propad iglavcev bo omogočil širjenje listnatega gozda toda pomislimo, koliko let potrebuje na primer hrast, da zraste do velikosti odraslega drevesa. Marsikje bo rast novega drevja na kraških alpskih tleh prehitela erozija. Kot se je to pred stoletji zgodilo na Krasu ... Fenološka pomlad, ki se uradno začne takrat, ko začne cveteti leska, se zdaj v sredogorju začenja v povprečju 21 in v visokogorju Alp 17 dni prej, kot je bilo to običajno. Gore so kot nekakšni otoki visokogorske rastline se lahko pomikajo samo po pobočjih navzgor, ne morejo pa se preseliti v dolino ali na sosednji hrib. Zaradi izgube življenjskega prostora bo do konca stoletja izumrla polovica alpskih rastlinskih vrst! Tudi alpske živali, doma visoko v gorah, niso dosti na boljšem: v dolinah so naselja, ceste, ograje; alpska zavarovana območja narave niso povezana med seboj, primanjkuje koridorjev, po katerih bi se lahko živali pomikale iz enega predela gora v drugega.

Živali in rastline visokogorja postajajo begunci in brodolomci ...
 

Marjeta Keršič - Svetel

 

Vecer.si 30.11.2009

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27538

Informacije

Informacije