Večer, Potovanja - Mateja Grošelj: Vinski hrami in kleti ter drugi pomožni gospodarski objekti vinogradnikov so zasedeni le ob sezonskih opravilih, zato po ekonomski upravičenosti lastniku in družbi pomenijo mrtev kapital.
(D. Mladenovič, arhiv STO)
Vinogradi in zidanice na Dolenjskem
Vinogradniška območja, ki imajo veliko zidanic, so posebnost Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Še več, nikjer na svetu na tako majhnem prostoru ni toliko hramov, vinskih kleti in zidanic kot prav v Sloveniji, ugotavljajo turistični delavci, in ker so zasedeni le ob sezonskih kmečkih opravilih, ponujajo nove, turistične priložnosti.
V sodobnih trendih turističnega povpraševanja je opaziti naraščanje iskanih destinacij, katerih ponudba temelji na avtentičnosti, povezanosti gosta z naravo in načinom življenja lokalnega prebivalstva ter z možnostjo spoznavanja širše ponudbe okolice. "Zidanice kot objekti s svojo občasno zasedenostjo niso ekonomsko izkoriščeni in pomenijo mrtvi kapital za lastnika in družbo. Po funkciji pomožnega gospodarskega objekta pa tudi niso bili predmet sobodajalstva in posledično tudi ne predmet kategorizacije po pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Zidanice je torej treba uvrstiti v ta pravilnik pa tudi v zakon o gostinstvu kot posebnost," ugotavlja vodja projekta Turizem v zidanicah iz centra za podjetništvo in turizem Krško Lea-Marija Colarič Jakše.
Skupaj z občinami Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica, v sodelovanju s sorodno iniciativo na območju Dolenjske in Bele krajine ter z direktoratom za turizem ministrstva za gospodarstvo ter slovensko turistično organizacijo je namreč krški podjetniški center začel razvijati nov, inovativen turistični proizvod z naslovom Turizem v zidanicah. Izvajalci projekta se bodo potrudili, da bo zidanica postala del turizma tudi kot osnova za delovanje vinskih cest, ki so večinoma brez načrtne ponudbe. Do ureditve formalnopravnih podlag pa je treba regulirati kakovost z internimi pravilniki gospodarskega združenja ponudnikov turizma v zidanicah, meni Jakšetova, saj turizem v zidanicah že določa zakon o gostinstvu; za zdaj tako, da občine v prostorskih aktih, posebnih odlokih ali drugih aktih opredelijo možnost sobodajalstva v teh zgradbah. Partnerji v projektu so prepričani, da je treba za razmah takšne oblike turizma razviti poslovni model, poiskati osnove v turistični ponudbi vinorodne dežele Posavje ter zagotoviti vso podporno infrastrukturo in storitve. Tako bo nov turistični proizvod lahko razvil lastno identiteto, postal prepoznaven sredi preostale turistične ponudbe v regiji, bogatil raznovrstnost že obstoječe ponudbe, oživil vinske ceste in celotno območje naredil še bolj privlačno za obiskovalce. Bo pa ob tem ohranjal še vinogradniško kulturno krajino ter stavbno dediščino, kar ni zanemarljivo, tradicionalno kulinariko in stare ljudske običaje. Prav tako bo spodbujal domače prebivalstvo, da prideluje in prodaja kmetijske izdelke, ohranja živilske specialitete območja ter izdeluje na tradicijo vezane izdelke kot spominke.
Mateja Grošelj
---------------------------------------------------------------
Namen bo dosežen, če …
Projekt Turizem v zidanicah je uspel na javnem pozivu lokalne akcijske skupine Posavje za nabor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev Leader iz kvote za leto 2009. Naročnik razpisa Leader je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, aktivnosti projekta pa so v deležu 40 odstotkov celotne vrednosti upravičenih stroškov evropsko sofinancirane. Preostala sredstva bodo zagotovile občine Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica. Namen bo dosežen, menijo avtorji projekta, z vzpostavitvijo poslovnega modela gospodarske organizacije turizma v zidanicah, vzpostavitvijo sistema zagotavljanja kakovosti, zagotovitvijo promocije, trženja ter logistike namestitve. In, kot je zapisano ob rob strategije izvedbe in predvidenih učinkov, "če bodo prebivalci območja začutili, da je izvedba mogoča in ima svoj smisel".
Mateja Grošelj