PD Križe – Ivanka Valjavec: Vremenska napoved za ni bila spodbudna, nočne nevihte, niso obetale lepega dne, pa vendar smo se
po preverjanju vseh mogočih vremenskih napovedi, tako na italijanski in avstrijski strani, odločili za odhod v Bovec. In res so se težki nevihtni oblaki počasi trgali in razkrili košček modrega neba.
Tudi žičničarji so morali po nevihti opraviti nujen in hitri tehnični pregled. Tako, odločitev je tu, gremo na Kanin, rezervna tura na Čaven pa naj počaka.
Od zgornje postaje (2202 m), smo se odpravili na Škrbino pod Prestreljenikom (2292 m) in na vrh. Že na Presteljeniku je bil čudovit razgled, vse gore oprane, morje v daljavi, na visokih vrhovih še malo okrasnih oblakov, Montaž in Viš, pa bi človek najraje zgrabil z lastnimi rokami. Od Škrbine nas je pot vodila nad kaninskimi podi pod steno, kjer je Prestreljenikovo okno, ki je hudičevo delo. Ko je hitel preko gora je bila gora previsoka in sila prevelika, tako, da se je zaletel v steno in naredil pravo okno. Pod Visokim Kaninon, pustimo palice in nekateri tudi nahrbtnike in s pomočjo jeklenic priplezamo na vrh, ki nam je nudil vse tisto, kar si planinec želi – lep razgled in toplo sonce. Povratek je po isti poti do razpotja na sedlo pod Hudim Vršičem, nato čez vrh Osojnic do Doma Petra Skalarja (2260 m).
Le še kratek spust od koče do žičnice in že smo na cilju. Spust res ni imel posebne višinske razlike, pot pa vodi preko razgibanega kraškega terena s škrapljami, vrtačami in jeklenicami. Tudi ostanki snega so še tu, pa vendar ga je presenetljivo malo, tako kot ga je bilo pozimi presenetljivo veliko. Zanimivo!
Kaj naj rečem, da smo bili vsi veseli zmagovalci in kar nekam ponosni, ker nas ne prežene vsaka dežna kaplja.
Ivana Valjavec
Izlet so imeli v soboto, 25. julija 2009