Delo, Književni listi - Igor Bratož: Fenomeni Naslednice klasične knjige + Slovenska književnost na zaslonu (dr. Miran Hladnik) + Digitalna tehnologija - rešitev za majhne, neodvbisne založbe (Anamarija Urbanija)
Na svetovnem spletu in nasploh v digitalizirani obliki sta glasba in film knjige prehitela že na samem začetku dobe internetnih tehnologij: tiskana knjiga bo po besedah poznavalcev v prihodnosti še zmeraj obdržala svojo znano obliko, v imenu napredka pa se ji bodo pridružile digitalizirane sorodnice. No, so se ji že. Čeprav je večina založnikov danes še prepričana, da bo tiskana knjiga čez pet let še zmeraj glavna na trgu. Mnogi pa menijo, da utegne elektronsko založništvo čez deset let po prodaji premagati tradicionalnega.
Dokumentirano se je prelivanja knjig v ničle in enice, torej v digitalno obliko, prvi lotil ameriški študent Michael Hart, ki je imel na voljo ogromno neizkoriščenega računalniškega časa na sistemu univerze v Illinoisu in se mu je utrnilo, da največja vrednost oziroma potencial takrat še okornih računalnikov morda ne bo »računanje«, ampak zmožnost shranjevanja, iskanja in hitrega pregledovanja podatkov. In seveda dejstvo, da je besedilo, ko se znajde v elektronski obliki, nenadoma izredno seljivo, delijo si ga lahko vsi, ne le tisti, ki ga je vnesel v računalnik. Začel je s Projektom Gutenberg, torej knjižnico besedil v najpreprostejši obliki, primerni za vse pasme računalnikov.
Začetek je bil skromen, ameriška Deklaracija o neodvisnosti, pa Listina pravic, potem Biblija in potem Shakespeare. Avtorji projekta so si kot izhodišče določili, da morajo biti besedila v elektronski obliki dostopna vsem, brez težav, zato morajo biti poceni in v taki obliki (in take velikosti), da ne predstavljajo težav za uporabo. Danes Project Gutenberg slovi kot prva in največja posamezna zbirka brezplačnih knjig v elektronski obliki, dosegljivih je več kot sto tisoč naslovov, brezplačnih je več kot 27.000 del v katalogu.
O slovenskem početju na »polji digitalnem« ve marsikaj povedati začetnik, profesor literarne zgodovine Miran Hladnik (objavljamo tudi njegov kratki pregled čez slovensko digitalno knjigo), prvo slovensko založbo elektronskih knjig – poimenovana je Ruslica – pa je proti koncu prejšnjega leta ustanovila časopisna družba Večer. Od aprila 2006, ko so kot prvo izdali pesniško zbirko Cirila Zlobca Samo ta dan imam, so v elektronski obliki pripravili že več kot sto knjig več kot šestdesetih avtorjev. Poleg slovenske klasike, ki je sicer iz razumljivih razlogov (teh del avtorske pravice ne ščitijo več) obilno dosegljiva v Hladnikovi Zbirki slovenskih leposlovnih besedil oziroma Wikivirju, kamor se je digitalizacija nacionalne literarne dediščine prenesla lansko leto, in v novejši Digitalni knjižnici Slovenije (dLib), so v Ruslici po ceni od dveh do desetih evrov dosegljivi tudi sodobnejši avtorji, od Alamuta Vladimirja Bartola, Menueta za kitaro Vitomila Zupana in Prišlekov ter Resničnosti Lojzeta Kovačiča do Mačka Murija Kajetana Koviča, Zgodb s poti in Popotnika v kraljestvu senc Evalda Flisarja, Petelinjega zajtrka Ferija Lainščka in Princeske z napako Janje Vidmar, če jih naštejemo le nekaj. Rusličine knjige – založba napoveduje poleg nadaljevanja leposlovnega programa tudi izid učbenikov, priročnikov in leksikonov – je mogoče brati na namiznem ali prenosnem računalniku, dlančniku in na vse več mobilnih telefonih, saj so dosegljive v formatu .lit, namenjenemu bralniku Microsoft Reader, z vse večjo dostopnostjo elektronskih bralnikov, kakršni so Amazonov Kindle, Sonyjev Reader, iLiad in iRex, pa bodo potrebni še drugi formati, vsaj .pdf in .txt. Ali pa tudi ne, saj se zdi najbolj preprosto, da si izbrano knjigo preprosto pretočiš v svoj bralnik brezžično.
Prihodnost je videti digitalna
Vsem tistim, ki knjige berejo in raziskujejo po poklicni dolžnosti, pa je namenjen projekt e-ZISS – Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva –, v katerem sodelujeta Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Odsek za tehnologije znanja IJS. Te izdaje ponujajo izbrana slovenska besedila v integraciji faksimilov, prepisov in znanstvenega komentarja, mestoma tudi avdiovizualnih posnetkov. Kompleksna predstavitev besedil s faksimili, prepisi, kritičnim aparatom in avdiovizualnimi posnetki je mogoča z dosledno rabo sodobnih standardov odprtokodnega označevanja besedil: Unikod, XML, smernice konzorcija TEI. Ta podlaga ustreza zahtevi, naj bodo izdaje odporne na tehnološke spremembe, neodvisne od programske opreme in združljive z drugimi standardiziranimi elektronskimi viri. Za branje teh izdaj ne potrebujemo drugega kakor navaden spletni brskalnik. Izdaje e-ZISS so namenjene trajni javni uporabi, zato so vsakomur dostopne na svetovnem spletu. Omogočen je tudi prenos vsake izdaje na domači računalnik, kjer jo je mogoče uporabljati brez spletne povezave.
Da je torej prihodnost videti precej digitalno (globalni založniški svet zdaj že ve, da elektronski mediji prodajo povečujejo, seveda tudi prodajo klasičnih knjig), ne more biti nič presenetljivega, počakati bo treba le še na napravo, ki bo zmogla zadovoljivo nadomestiti dosedanji format človekove najboljše prijateljice. Na zadnjem frankfurtskem knjižnem sejmu so vsi veliki igralci ugotavljali, da je največji izziv v zgodovini založništva digitalna dimenzija, vznik elektronske knjige, ki naj se je založniki ne bojijo, saj bo ravno digitalizacija popeljala knjigo in založništvo v varno prihodnost. Tehnološki napredek je ta hip zgolj malo prehitel poslovne modele, zakonodajo in druga pravila, a ko bo to opravljeno, ne bo več ovir za občo digitalizacijo, so prepričani »oblikovalci mnenj« založniške industrije. Meje med tistim, kar poznamo pod imenom založniška industrija, in tistim, kar je industrija zabave, pa se z digitalizacijo vse bolj mehčajo in zabrisujejo, digitalni in tiskani svet se vse bolj prepletata.
O digitalizaciji v založništvu so organizatorji zadnjega frankfurtskega sejma naredili anketo med profesionalci iz tridesetih držav in nekateri odgovori so marsikomu dali misliti: 66 odstotkov jih je bilo prepričanih, da bo tiskana knjiga čez pet let še zmeraj glavna na založniškem prizorišču, čeprav jih precej meni, da utegne elektronsko založništvo leta 2018 po prodaji premagati tradicionalnega.
Igor Bratož