Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Na Krvavcu je trpel kot Kristus

sobota, 26. marec 2005, ob 18:41, Franci Savenc, ogledov: 6078

Slovenske novice, 25.03.05 – Mirko Kunšič: Po trku na Krvavcu je smučarja Branka Skubica z Zgornjega Brnika odbilo v drog

Dan v novicah

Na Krvavcu je trpel kot Kristus

Po trku na Krvavcu je smučarja Branka Skubica z Zgornjega Brnika odbilo v drog — Z zlomljenimi rebri je ob 9.30 obležal na snegu — Reševalci GRS so ga imobilizirali, bolečine so se stopnjevale, reševalni avto pa je ponj prišel ob 12.30 — V ZD Kranj trdijo, da iz klicev ni bilo zaznati nuje za urgentni prevoz, vodstvo RTC Krvavec, da je bilo pri njih vse O. K.; kaj pa dežurni zdravnik na smučišču? — Res nič krivi Skubic je imel velikansko srečo


Krvavec, Ljubljana, 24. marca - Triinpetdeseti rojstni dan bo Branko Skubic z Zgornjega Brnika dočakal na velikonočni ponedeljek v postelji enote intenzivne nege kliničnega oddelka za travmatologijo ljubljanskega kliničnega centra.

»Triintridesetič sem šel smučat v sredo zjutraj na bližnji Krvavec. Med vijuganjem se je zgodilo ob 9.30. Eden od smučarjev, ki se je izognil rekreativki, ki je padla, se je pri tem nenadoma znašel ob meni. Trčenja nisem mogel preprečiti. Oba sva padla, mene je med drsenjem odbilo v sicer zavarovan obvestilni steber. Vzelo mi je sapo. Telo je prerezala bolečina,« je dejal popoldne dva metra visoki Gorenjec.

Je eden od tistih 207, o katerih so dežurni gorski reševalci postaje GRS Kranj v letošnji smučarski sezoni pisali zapisnike, poročila o nesrečah na smučiščih. Vendar zagotovo tudi tisti, ki je najdlje, več ur, po čudnem spletu okoliščin, poln bolečin čakal oskrbljen v prekratkem reševalnem čolnu.

»Vse huje je bilo. Trpel sem kot Kristus. Gorski reševalci so se potrudili in me takoj oskrbeli. Hudo je bilo čakati ure, da so me okrog 13. ure iz spodnje postaje žičnice odpeljali na urgenco. Ne upam si pomisliti na to, kaj bi se zgodilo, če bi nastale notranje krvavitve. O kolektivu na travmi govorim lahko le o superlativih. Le vmesna faza, prevoz s smučišča do urgence, je merljiva v urah in ne v minutah,« nadaljuje Skubic, ki dela kot pranoterapevt s plavalci, vaterpolisti in drugimi.

»Včeraj smo dežurni izpolnili 207. zapisnik o poškodbi smučarja. Sprva ni nič zgledalo, da bo kaj hudega. Nato je bilo vedno slabše, zato smo urgirali za prevoz. Spominjam se, da so nekoč ob koncu tedna na smučišču že dežurali zdravniki. Zdaj smo sami,« pove Tomaž Jamnik, načelnik postaje GRS Kranj.

Direktor RTC Krvavec. Jasto Marcon nam je po telefonu sporočil: »Pri nas je vse štimalo. Mi smo dvakrat urgirali v ZD Kranj, pa rešilca ni bilo. Boljših, kot so kranjski gorski reševalci, ki vsak dan dežurajo na Krvavcu, ni. O tem, kaj se bo zgodilo s poškodovanim, odločajo reševalci. Ti so ob tej nesreči zapisali, da je smučar dobil udarec v prsni koš. Tako dolgo čakanje na prevoz z reševalnim vozilom je letos izjemen primer. Običajno dobro sodelujemo z ZD Kranj,« nam je dejal Marcon.

Vodja prehospitalne enote NMP ZD Kranj dr. Mitja Mohor nam je povedal, da je njihova dežurna sestra ob 10.40 sprejela prvi telefonski klic gospe, zaposlene na Krvavcu, da dežurni reševalci smučišča prosijo za reševalno vozilo s spremljevalcem (ne zdravnikom), ker je eden padel in se udaril v prsni koš.

Nerazumljeno?

»Ob 11.30 je sestra na drugi klic odgovorila, da nima ne voznika in ne spremljevalca za Krvavec. Ob 11.37 nas je klical tudi reševalec, ki je oskrbel smučarja, in povedal, da se bolečine stopnjujejo in da imajo še eno smučarko z zlomljeno golenjo. Ob 12.30 sta se voznik in spremljevalec odpeljala in na spodnji postaji žičnice prevzela pacienta, ki je že imel znižano vrednost sladkorja v krvi, in ga odpeljala v Ljubljano. Iz klicev ni bilo razumljeno, da je potreben nujni prevoz s sireno. Naše delo v prehospitalni enoti NMP ZD Kranj, kamor lokacijsko spada tudi Krvavec, je vezano na denar zavarovalnic, ki nam plačujejo storitve. Od 35 kilometrov oddaljenega Zgornjega Jezerskega, do Lahovč, Golnika in najjujžneje do Žabnice. Za res urgentne klice, teh pa je vsako leto več kot tisoč, imamo urgentno ekipo, preostala voznika in spremljevalci pa opravljajo vse druge prevoze bolnikov. Običajno zjutraj proti Ljubljani in nato nasprotno. Včeraj smo imeli ob 10. uri tudi urgentni prevoz pacienta z infarktom iz Golnika v Ljubljano. Idealno bi bilo, če bi smučišče imelo najeto zdravniško ekipo. Da bi zdravnik in ne laiki na kraju samem odločali o tem, kakšen prevoz je potreben za ranjence na Krvavcu,« pove dr. Mohor.

Letos je po ranjene že nekajkrat poletela dežurna zdravniška ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči, ki v pilotskem projektu dežura pri vojaških pilotih helikopterjev Slovenske vojske. Enkrat so smučarja, ki se je zgrudil,sicer obdržali pri življenju, vendar je pozneje umrl v bolnišnici. Drugič so bili prepozni, saj je Kranjčan zaradi srčne kapi umrl na Krvavcu, kjer je pomagal pri organizaciji tekmovanja, pa še plovilo je zaradi okvare nekaj dni zasedalo Zvoh.

Najizkušenejši slovenski zdravnik, z največ reševalnimi poleti, dr. Iztok Tomazin, gorski reševalec letalec, je izjavil, češ da je skrajno neodgovorno od upravljalca smučišča, da tam nimajo dežurnega zdravnika.

»To je povsem samoumevno na velikih smučiščih po vsem svetu. Le zdravnik lahko oceni, kaj je treba takoj storiti za ponesrečenega. Ob prekinjenih informacijah, slabi povezavi z dogodki na terenu in dežurnimi ekipami na letališču se dogaja vse mogoče. Vsi, ki nas takšni dogodki motijo, pričakujemo več reda,« trdi tržiški zdravnik.

Včeraj se je tudi Lilijana trudila, da bi moža hitro prepeljali v bolnišnico. Ne more razumeti, da je bilo treba tako dolgo čakati. Danes popoldne je očeta v KC obiskala najmlajša hči Saša. Brane je tokrat zaradi bolečin ni mogel stisniti k sebi in ji povedati, da bo še vse v redu.

Študentka mu je prinesla rumene trobentice. Simbolično. Bodo pravi slišali te trobente?

Mirko Kunšič

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker