Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Sneg pokopal največjega poznavalca plazov

petek, 31. december 2004, ob 19:06, Franci Savenc, ogledov: 2177

Dnevnik, 31.12.04 - Maja Ogorevc: V sredo okoli devetih zvečer so gorski reševalci po slabih treh urah iskanja izpod snežnega plazu na Voglu izkopali truplo

Sneg pokopal največjega poznavalca plazov

Pod snežno gmoto na Voglu je ugasnilo življenje Tomaža Vrhovca, vodilnega slovenskega strokovnjaka


VOGEL - V sredo okoli devetih zvečer so gorski reševalci po slabih treh urah iskanja izpod snežnega plazu na Voglu izkopali truplo 45-letnega Tomaža Vrhovca, ki se je ta dan odločil za turno smuko zunaj urejenega smučišča. Profesor meteorologije, ki je veljal za največjega slovenskega strokovnjaka za snežne plazove, se je kljub opozorilom na nevarnost proženja plazov podal na nevarno območje in to plačal z življenjem.

Kot so sporočili kranjski policisti, so okoli šestih popoldne prejeli obvestilo, da na Voglu pogrešajo 45-letnega Ljubljančana, ki so ga nazadnje opazili na planini Zadnji Vogel, ko je odšel na neurejeni del smučišča med vrhom Šije in Voglom. Takoj so organizirali iskalno akcijo, v kateri so sodelovali člani Gorske reševalne službe Bohinj in policisti. Ko so ga nekaj pred 21. uro našli, so ugotovili, da ga je pod seboj pokopal snežni plaz, zato je umrl zaradi zadušitve.

VEČ UR POD SNEGOM
Kot nam je povedal načelnik bohinjskih gorskih reševalcev in vodja sredinega reševanja Robert Klančar, je bila njihova služba obveščena ob 18. uri in 20 minut. "Takoj se je začela organizirana iskalna akcija, vedeli smo za približno lokacijo, kjer bi pogrešani lahko bil, saj dva naša reševalca delata na Voglu in sta ga okoli pol enih videla, kako se je odpravil proti Vratcem. Razdelili smo se v tri skupine, bilo nas je 16 članov naše službe in policist; ena skupina je prav v smeri proti Vratcem naletela na gaz. Od tam je prišel tudi plaz in že v temi je bilo videti, da gre za večjo reč," je povedal naš sogovornik in nadaljeval: "Čez nekaj časa so našli palico in začeli kopati, vendar brez uspeha. Eden izmed reševalcev se je odpravil po plazu in opazil, da nekaj gleda iz snega. Najprej je mislil, da je rokavica, a je nato opazil, da so to prsti zakopanega. Takoj so ga odkopali in poskušali oživiti, vendar zaman," je reševanje opisal Robert Klančar.

Pojasnil nam je, da je človek tudi takrat, ko ni globoko zakopan v plazu, tako tesno vklenjen v sneg, da se ne more premikati, kar bi lahko pojasnilo, zakaj se Tomaž Vrhovec ni sam izkopal iz pasti. Obdukcija bo pokazala, ali je bil tudi polomljen in se zato ni mogel premikati. Po prvih ocenah, ki so zaradi teme še nenatančne, je plaz dolg od 250 do 300 ter širok od 50 do 80 metrov. Predvidevajo, da se je sprožil že pred drugo uro popoldne, in ponesrečeni je bil tako dolgo pod snegom, da ni imel možnosti, da bi preživel. Po mnenju Roberta Klančarja je treba prav zadnjo nesrečo vzeti kot posebno opozorilo ljudem, da je narava nepredvidljiva in lahko preseneti tudi izkušene gornike ali smučarje.

Letos tretja žrtev
Tomaž Vrhovec je letošnja tretja žrtev snežnih plazov. Skoraj leto dni nazaj, v začetku januarja, sta se v Kamniških Alpah smrtno ponesrečila hrvaška državljana, stara 22 in 23 let. Štirje študentje iz Zagreba so se kljub slabemu vremenu po neuspelem poskusu vzpona na Grintovec odločili za sestop s Kokrškega sedla. Nekaj sto metrov pod sedlom se je sprožil snežni plaz in jih odnesel proti dolini. Dva sta se sama izkopala iz snega, drugima dvema pa ni bilo pomoči.

VEDEL (SKORAJ) VSE O PLAZOVIH
Dr. Tomaž Vrhovec je diplomiral iz meteorologije in je nekaj časa delal kot prognostik na hidrometeorološkemu inštitutu, na televiziji je vodil oddaje o vremenu. V zadnjih letih je bil predavatelj na ljubljanski Fakultet za matematiko in fiziko, kjer je bil docent za področje meteorologije. Znotraj svojega področja se je specializiral prav za snežne plazove in je v Sloveniji veljal za vodilnega strokovnjaka na tem področju. Kar težko je verjeti, da je plaz presenetil nekoga, ki toliko ve o njih. S tem se je strinjal tudi načelnik Gorske reševalne službe Toni Smolej, ki pa nam je hkrati pojasnil, da so razmere v visokogorju trenutno res zelo spremenljive. "Osebno sem se lahko prepričal, da je snega res ogromno in močan veter je ustvaril klože suhega nesprijetega snega, kar je zelo nevarno. Plaz se lahko v takih razmerah odtrga tudi tam, kjer se prej nikoli ni, in verjamem, da je to presenetilo Vrhovca. Da plazu ni pričakoval, kaže tudi to, da pri sebi ni imel plazovne žolne, naprave, ki v primeru nesreče oddaja signale, tako da zakopanega hitro najdemo. Pri plazu pa je za preživetje ključnih prvih 15 minut, pet minut za iskanje, pet za izkop in pet za oživljanje," je dejal Toni Smolej in poudaril, da bo nevarnost snežnih plazov tudi v naslednjih dneh velika.

Po njegovih besedah med turno smuko, ki je za vsakega gornika poseben užitek, sicer ni veliko nesreč, vendar če se ta lahko zgodi tako izkušenemu strokovnjaku, nevarnosti ne bi smel podcenjevati nihče. Narava je torej še enkrat pokazala zobe in človeku dokazala, da naj se še tako trudi, je nikoli ne bo popolnoma spoznal, kaj šele obvladal.

Maja Ogorevc


Velika nevarnost plazov
Te dni so na Agenciji za okolje splošno nevarnost plazov v visokogorju ocenili kot veliko, saj dosega četrto od petih stopenj na evropski lestvici. To pomeni, da na strmih pobočjih snežna odeja ni stabilna, da se lahko na njih plaz sproži že ob manjši obremenitvi oziroma ob določenih razmerah celo spontano. V takih razmerah priporočajo gibanje le izkušenim gornikom in še to le po dobro znanih gorah, izogibanje strmim pobočjem in grapam ter njihovim podnožjem in zavetrnim stranem vzpetin.

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker