Freeapproved - Matej Brus: ... smer v Mali Rinki
Po nekaj neuspelih poizkusih sva se v soboto z Blažem le ujela za turo. Odločiva se za Celjsko smer v Mali Rinki, ki izgleda dovolj očitna za orientacijo in ne pretežka pa tudi ne prelahka za začetek, no pa sva se skoraj uštela. Na podlagi poročil sva sicer pričakovala kopen izstop, za rezervo pa sva računala na levega, ki je videti ok. Vsak pri sebi pa sva ves čas spremljala tudi možnosti umika.
Dostop je bil razen ledu po poti brez posebnosti, tik pod smerjo na plazovini se je pričelu tudi udirati.
Pri prvem skoku se naveževa in Blaž potegne naprej, od daleč čisto nedolžen raztežaj se postavi pokonci in celo zadiši po kratkem 2m previsu, ki pa v dobri podlagi ni težaven in sva že pred najdaljšim skokom. Na prvi pogled je lažji kot prvi skok, z votlimi deli slabim vmesnim varovanjem ter nepredelanim snegom /plazovino preko ledu pa se izkaže za zalogaj, kjer naju oba pošteno navije. Takoj nad skokom naletiva še na kratek atletski detajl s sipkim snegom nato sledi prijaznejši teren.
V položnejšem svetu z mehkim snegom hitro potegneva dva raztežaja v štajerskem slogu. Temu sledi še en raztežaj lahkega plezanja in že sva na razcepu. Levi izstop nama ne diši, direktni pa ni videti tako slab (suh) kot sva pričakovala, vidne so tudi že opasti na grebenu, ki so že čisto blizu zato se odločiva za direktno varianto.
Sprva lepa plezarija se konča s tri metrskim suhim kaminom posutim s sipkim snegom. Nad njim Blaž kot zmeraj uredi zgleden štant (kjer je najverjetneje ob klinu ostala tudi ena jebica, za katero se priporočava morebitnim ponavljalcem), od tam pa sledi še en štirimetrski kopen skok. Blaž se v upanju po boljšem terenu počasi prebije čez, ko ga oblije hladen tuš v obliki kopne gladke prečke in detajlom nad njo, kjer se mora skobacati čez metrski prag. Na srečo sva v smer vzela veliko opreme, zato je bilo varovanja dovolj, da se je glava ohladila in po nekaj poizkusih Blaž mojstrsko izpleza. Sledi še moj trenutek resnice in ob silnem trenju vseh varoval se v slogu pravljice o repi velikanki tudi jaz prerinem do vrha.
Na vrhu vsa vesela in ponosna med okrepčilom skleneva, da bo naslednja tura vseeno malo lažja. Sestop je zavoljo dobrih razmer v žlebu in doživete ter obsežne analize hitro minil, prav tako vožnja domov.
Posebna pohvala gre vsekakor Blažu, ki je suvereno napeljal vse omembe vredne raztežaje in pripravil zanesljive štante, tako da so občasne misli o umiku ostale samo v glavi.