Delo - Anja Intihar: ... »potopili« novo traso
Nov odsek ceste bi rešil dostop na Mangartsko sedlo, a je zavod za varstvo narave podal negativno mnenje, zato z gradbenim dovoljenjem očitno ne bo nič.
Bovec – Od podora na mangartski cesti in zaprtja njenega zgornjega dela za promet je minilo že več kot sedem let, a na infrastrukturnem ministrstvu oziroma direkciji za infrastrukturo še vedno nimajo odgovora, kako znova omogočiti prevoznost naše najvišje ležeče ceste.
Ko je že kazalo, da bi težavo lahko rešili z novim, kilometer dolgim odsekom ceste mimo koče, jim je načrte »prekrižal« Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), ki je po opravljenih terenskih popisih flore in favne izdal negativno mnenje za gradnjo na novi trasi. Čeprav so mnenje pripravili že decembra, direkcija bovške občine o tem do včeraj ni obvestila, saj je župan Valter Mlekuž zanj izvedel od nas.
Na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so po podoru ugotovili, da na stari trasi ceste ni mogoče zgraditi, saj na njej ne bi bilo mogoče zagotoviti varnosti, so izdelali idejno zasnovo s štirimi variantami poteka nove ceste. Kot najprimernejšo so izbrali možnost, kjer nova cesta v prvem delu sledi obstoječi dovozni poti do koče na Mangartskem sedlu, od tam pa bi zgradili kilometer dolgo navezavo na obstoječo cesto v bližini »pentlje«. Ker cesta poteka po območju Triglavskega narodnega parka (TNP), bi morali za načrt pridobiti okoljevarstvena dovoljenja.
Preselitev živali ni mogoča
Trasi so vseskozi nasprotovali v Civilni iniciativi za zaščito Mangartskega sedla, na zahtevo TNP in ZRSVN pa jo je moralo ministrstvo dodatno optimirati glede na rezultate ornitološke študije, botaničnega popisa ter popisa metuljev in drugih žuželk, ki so jih opravili lansko poletje. Ti so pokazali, da bi »trasa pomembno negativno vplivala na varovane vrste in habitatne tipe, razširitev obstoječe dovozne ceste do koče pa nepovratno prizadela nekatere naravovarstveno pomembne in zelo redke rastlinske združbe in uničila rastišča«.
Ptica belka, ki gnezdi na Mangartskem sedlu, bi zgubila izjemno pomemben in nenadomestljiv habitat, na območju so popisali tudi 481 vrst metuljev, od tega 11 zavarovanih vrst, 13 ogroženih, ter najmanj 27 redkih in ekološko pomembnih vrst. »Preselitev ni mogoča, ker je večina združb z varstveno pomembnimi vrstami pogojena z geološko podlago in s talnimi razmerami. Ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv posega na ptico belko, niso znani. Prestavitev ali optimizacija trase, ki bi zmanjšala vpliv na populacije metuljev, pa ni možna,« so zapisali pri ZRSVN.
Sestanek februarja, domačini nejevoljni
Poldrugi mesec po negativnem okoljevarstvenem dovoljenju na direkciji RS za infrastrukturo za 6. februar sklicujejo sestanek, na katerega so povabili predstavnike TNP, zavoda za varstvo narave in občine Bovec in kjer bodo poskušali najti alternativno rešitev. Po naših informacijah naj bi jo iskali predvsem v smeri spremembe prometnega režima.
Bovški župan Valter Mlekuž je za Delo dejal, da so na občini »ves čas spodbujali in podpirali prizadevanja za sanacijo podora, zaradi katerega je zdaj zadnji del ceste zaprt za ves promet, oziroma predlog nove trase, za katero je bilo po nam doslej znanih informacijah podano tudi soglasje TNP in drugih naravovarstvenih ustanov. Tudi domačini podpirajo predlagano rešitev.«
Branko Vidmar, predsednik Razvojne zadruge Log pod Mangartom, pri kateri na cesti pobirajo ekološko pristojbino in skrbijo za urejenost ceste ter celotnega območja, je včeraj ponovil, da je cesto treba urediti. Kilometer nove trase se jim je zdela dobra rešitev, zato so bili ob novici o negativnem mnenju zavoda pričakovano nejevoljni.
»Absolutno smo naklonjeni varovanju narave, a ljudem, ki tu živimo, ta cesta predstavlja vir dohodka. Če je ne bo, bomo dolino še bolj osiromašili,« pravi Vidmar in opozarja pred enostranskim pogledom Civilne iniciative za zaščito Mangartskega sedla, ki na pobudo upokojenega arhitekta Fedje Klavore zbira podpise proti novi trasi.
In kakšne rešitve ponujajo pri zadrugi? »Vzpostaviti cesto do vrha, ker so tam parkirišča, sočasno graditi parkirišče na planini, začeti uvajati javni prevoz in omejiti število vozil na samem hribu.« Vidmar poudarja, da vsega tega ne bo mogoče storiti, če cesta ne bo odprta.