Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Belka in metulji

Delo, 30.01.2020 18.13
Belka in metulji »potopili« novo traso


peticija: Ohranitev Mangartskega sedla

sobota, 1. februar 2020, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 610

Delo - Anja Intihar: ... »potopili« novo traso

Nov odsek ceste bi rešil dostop na Mangartsko sedlo, a je zavod za varstvo narave podal negativno mnenje, zato z gradbenim dovoljenjem očitno ne bo nič.

Bovec – Od podora na mangartski cesti in zaprtja njenega zgornjega dela za promet je minilo že več kot sedem let, a na infrastrukturnem ministrstvu oziroma direkciji za infrastrukturo še vedno nimajo odgovora, kako znova omogočiti prevoznost naše najvišje ležeče ceste.

Ko je že kazalo, da bi težavo lahko rešili z novim, kilometer dolgim odsekom ceste mimo koče, jim je načrte »prekrižal« Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), ki je po opravljenih terenskih popisih flore in favne izdal negativno mnenje za gradnjo na novi trasi. Čeprav so mnenje pripravili že decembra, direkcija bovške občine o tem do včeraj ni obvestila, saj je župan Valter Mlekuž zanj izvedel od nas.

Na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so po podoru ugotovili, da na stari trasi ceste ni mogoče zgraditi, saj na njej ne bi bilo mogoče zagotoviti varnosti, so izdelali idejno zasnovo s štirimi variantami poteka nove ceste. Kot najprimernejšo so izbrali možnost, kjer nova cesta v prvem delu sledi obstoječi dovozni poti do koče na Mangartskem sedlu, od tam pa bi zgradili kilometer dolgo navezavo na obstoječo cesto v bližini »pentlje«. Ker cesta poteka po območju Triglavskega narodnega parka (TNP), bi morali za načrt pridobiti okoljevarstvena dovoljenja.

Preselitev živali ni mogoča

Trasi so vseskozi nasprotovali v Civilni iniciativi za zaščito Mangartskega sedla, na zahtevo TNP in ZRSVN pa jo je moralo ministrstvo dodatno optimirati glede na rezultate ornitološke študije, botaničnega popisa ter popisa metuljev in drugih žuželk, ki so jih opravili lansko poletje. Ti so pokazali, da bi »trasa pomembno negativno vplivala na varovane vrste in habitatne tipe, razširitev obstoječe dovozne ceste do koče pa nepovratno prizadela nekatere naravovarstveno pomembne in zelo redke rastlinske združbe in uničila rastišča«.

Ptica belka, ki gnezdi na Mangartskem sedlu, bi zgubila izjemno pomemben in nenadomestljiv habitat, na območju so popisali tudi 481 vrst metuljev, od tega 11 zavarovanih vrst, 13 ogroženih, ter najmanj 27 redkih in ekološko pomembnih vrst. »Preselitev ni mogoča, ker je večina združb z varstveno pomembnimi vrstami pogojena z geološko podlago in s talnimi razmerami. Ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv posega na ptico belko, niso znani. Prestavitev ali optimizacija trase, ki bi zmanjšala vpliv na populacije metuljev, pa ni možna,« so zapisali pri ZRSVN.

Sestanek februarja, domačini nejevoljni

Poldrugi mesec po negativnem okoljevarstvenem dovoljenju na direkciji RS za infrastrukturo za 6. februar sklicujejo sestanek, na katerega so povabili predstavnike TNP, zavoda za varstvo narave in občine Bovec in kjer bodo poskušali najti alternativno rešitev. Po naših informacijah naj bi jo iskali predvsem v smeri spremembe prometnega režima.

Bovški župan Valter Mlekuž je za Delo dejal, da so na občini »ves čas spodbujali in podpirali prizadevanja za sanacijo podora, zaradi katerega je zdaj zadnji del ceste zaprt za ves promet, oziroma predlog nove trase, za katero je bilo po nam doslej znanih informacijah podano tudi soglasje TNP in drugih naravovarstvenih ustanov. Tudi domačini podpirajo predlagano rešitev.«

Branko Vidmar, predsednik Razvojne zadruge Log pod Mangartom, pri kateri na cesti pobirajo ekološko pristojbino in skrbijo za urejenost ceste ter celotnega območja, je včeraj ponovil, da je cesto treba urediti. Kilometer nove trase se jim je zdela dobra rešitev, zato so bili ob novici o negativnem mnenju zavoda pričakovano nejevoljni.

»Absolutno smo naklonjeni varovanju narave, a ljudem, ki tu živimo, ta cesta predstavlja vir dohodka. Če je ne bo, bomo dolino še bolj osiromašili,« pravi Vidmar in opozarja pred enostranskim pogledom Civilne iniciative za zaščito Mangartskega sedla, ki na pobudo upokojenega arhitekta Fedje Klavore zbira podpise proti novi trasi.

In kakšne rešitve ponujajo pri zadrugi? »Vzpostaviti cesto do vrha, ker so tam parkirišča, sočasno graditi parkirišče na planini, začeti uvajati javni prevoz in omejiti število vozil na samem hribu.« Vidmar poudarja, da vsega tega ne bo mogoče storiti, če cesta ne bo odprta.

Oznake: TNP

Komentiraj (2):

Matjaž Ferjančič, sobota, 1. februar 2020, ob 19:35

Cesta predstavlja vir dohodka? Seveda, eni jo zgradijo, drugi pa pobirajo cestnino.
Morebiti bi lahko domačini pristopili malce drugače: cesto zapreti že v dolini za VES motorni promet in tam narediti parking, razširiti gostinsko ponudbo in prenočišča, omogočiti prevoz s kočijo na sedlo ali E-avtobus (vključen v ceno parkinga) dokler je cesta prevozna, izposoja kolesa, voditi turiste iz doline na Planino na prikaz tradicionalnih veščin in pokušino dobrot … s čim manj posega v naravo. To dragi Vidmar, da si absolutno naklonjen naravi - vedno ko je cesta prevozna in je ferker 500 avtomobilov/dan - pa … prićaj ti to svome dedu!

Jaka Ortar, nedelja, 2. februar 2020, ob 10:05

Kdo si sploh prizadeva za rekonstrukcijo ceste prav gor do sedla in čemu?

Ekološka taksa se že sedaj pobira le za cesto do zapore pri podoru. Prek podora do vrha, čez pentljo in nazaj se pelješ prek črte zakona in zato verjetno brezplačno (tam bi lahko še policija fajn zaslužila, 300€ za vožnjo + nekaj za parkiranje, pravne osebe pa 1000€). Vsako leto se pobere okoli 15.000 ekoloških taks po 5€, torej pribl. 75.000€; tudi brez obnove/gradnje se bo ta taksa pobirala še naprej.

"Če je (ceste) ne bo, bomo dolino še bolj siromašili." Saj cesta je in še naprej bo, v čem je torej problem? Ali kdo pritiska, da se mora taksa ukiniti, ker cesta ni odprta do vrha? Ali bi jo radi dobili obnovljeno in potem ("upravičeno") povišali takso?

"Vzpostaviti cesto do vrha, ker so tam parkirišča, sočasno graditi parkirišče na planini, začeti uvajati javni prevoz in omejiti število vozil na samem hribu."
Pred 2 letoma, ko sem bil nazadnje gor na sedlu, je bilo prostora za legalno parkiranje (znak TNP, klopca) za kakih 20 avtomobilov. Še večje parkirišče je tik pod sedanjo zaporo ceste. Vse ostalo (travce) niso parkirišča (Zakon o TNP - parkiranje dovoljeno le na za to označenih mestih). Tole s parkirišči je malo za lase privlečen argument za ureditev dostopa do vrha.

Narava je sama poskrbela za zmanjšanje obremenitve nad podorom, to naravno darilo je treba izkoristiti in cesto tam fizično zapreti. Spodaj nekje pri planini urediti parkirišča, do parkinga pri Rdeči skali pa urediti skupinski prevoz. Če bi imela zadruga resen namen narediti, kar je zapisano v zadnjem odstavku (parking, javni prevoz, zmanjšanje prometa), bi prav vse to že lahko izpeljala - tudi brez zadnjih nekaj 100 m ceste. Tako pa se to sliši bolj kot PR dodatek, podobno kot beseda "ekološka" pri poimenovanju takse.

eXTReMe Tracker