VEČER, Slovenija - Jurij Gorjanc: Grega Lačen (1976-2020)
Čez goro k očetu - ta Prežihova povest se mi je sprehajala v zavesti, ko sem v začetku devetdesetih neko soboto kot študent preko Kamnika pešačil iz Ljubljane proti rodnim Prevaljam.
Ko sem zvečer ves utrujen obsedel na pločniku avtobusne postaje v Črni, je nekajkrat, kot bi me opazovala, okrog Plečnikovega spomenika zakrožila katrca v skrajnem nagibu amortizerjev. Ko si izstopil iz nje, sem te takoj spoznal, čeprav sem do takrat skoraj več vedel o tvojem očetu kot o tebi. Najina očeta sta namreč preko alpinističnih odprav ponesla ime Koroške po Sloveniji, Jugoslaviji in širše. Pot, ki je postala romanje, sem tako zaključil s tvojim zasebnim taksijem do mojega doma.
Med vožnjo sva malo govorila, a se veliko zmenila. Zdi se mi, da se je takrat rodilo prijateljstvo. Že takrat sem vedel, da veljaš med alpinisti za zelo nadarjenega. Najin preudarni prvi alpinistični učitelj Milan Plesec mi je nekoč zaupal: "Grega me je v skali presenetljivo hitro prerasel, naprej sem ga spremljal in podpiral od daleč."
Alpinizem si zajemal z veliko žlico. Zame in za mnoge nedosegljiv ideal, poln občudovanja. Po krajših mednarodnih odpravah in številnih skalnih in kombiniranih vzponih doma in v tujini si vstopil v svetovni alpinistični vrh; z Daulagirijem (8167 m) si prebil led in pokazal, da so najvišji vrhovi sveta dostopni tudi Korošcem. Za tabo s(m)o si upali tudi drugi. Na Karničarjevi odpravi Skieverest 2000 si tako kot Davo in Franc Oderlap izžareval nalezljivo željo po uspehu, skoraj v pripravljenosti na vse ali nič. Himalaja pač ne prenese polovičarjev. Stal si na vrhu sveta! Usoda je takrat od tebe zahtevala le prste na nogah.
Ko sva ležala v hotelski sobi v Katmanduju, si mi pokazal fotografijo in razodel, h komu te vleče srce. Z vsem srcem in dušo sem ti privoščil zakonsko in družinsko srečo, ki sta jo z ženo Evo kmalu zatem spočela na Koroškem. Zaslutil si, da lahko alpinizem vodi v globoke medsebojne odnose, da to naše početje ni samo sebi namen.
S plezanjem v gorah si nadaljeval v silovitem tempu, a si obenem globoko iskal, tako kot jaz, smisel našega tuzemskega bivanja; alpinizem si želel vtkati v vsakdan - vase, v družino, v delo svoje uspešne firme. Brez plezanja si nisi predstavljal življenja. Kljub najinemu drugačnemu svetovnemu nazoru sem dojel, da sva na isti valovni dolžini, čeprav se tega ni dalo ubesediti. Za to nisva niti čutila potrebe. Če sem rekel Bog, si ob tem čutil spoštovanje, če si ob misli na svojce izrazil predanost, sem vedel, da nisi ničesar pridržal zase.
Odprava Koroška 8000 na Broad Peak leta 2012 se je rodila iz oporoke Franca Oderlapa in predvsem iz vajinega prijateljstva z alpinistom Andrejem Gradišnikom ter želje, da Korošci zaznamujemo himalaizem s prvo lastno odpravo na osemtisočaka. Ne bi se moglo iziti bolje: kot vodja si na 8050 metrov visoki vrh pripeljal pet alpinistov in vse od nas, Andreja, Mateja, Ikija, Tadeja, Saxa in mene, tudi nazaj domov. Privoščil in želel si nam uspeh. Kdor bi takrat ne dal vsega od sebe, bi te užalil!
Na začetku novega leta sva si pisala SMS-sporočila, si dodajala fotografije zasneženih gora, ko si me spomnil na duhovni dogodek: z Evo sta se pred desetimi leti poročila. Razbral sem, da slutiš, kako poleg našega vidnega bivanja poteka vzporedno življenje - tisto duhovno, v katerem se vsi srečujemo na najbolj pristen način in ki mu nikoli ni konca. Sedaj poznaš življenje bolje od nas. Čeprav slutim o našem bivanju bolj malo, pa vem, da smo v božjih očeh lepši, kot si mislimo, da smo. Grega, odšel si tja, kjer se snidemo. Čez goro k Očetu.
Jurij Gorjanc