Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kdo so slovenski veleposestniki

Delo - Maja Prijatelj Videmšek: Daleč največji veleposestnici sta država in Nadškofija Ljubljana, na tretjem mestu je občina Bovec.

Daleč največja veleposestnica je država. Republika Slovenija je lastnica 391.000 hektarov zemljišč, ki so po podatkih geodetske uprave (Gurs) vredna 3,7 milijarde evrov. Gozdni del tega premoženja je vlada prenesla na družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki upravlja in gospodari z 234.986 hektari gozdov, kar predstavlja skoraj 12 odstotkov površine Slovenije oziroma 21 odstotkov vseh gozdnih površin. Knjigovodska vrednost državnih gozdov je konec avgusta znašala 547 milijonov evrov. SiDG z njimi dobro služi. Lani je ustvaril 14,7 milijona evrov dobička in 74,8 milijona evrov prihodkov od prodaje.

391.000 hektarov zemljišč, največ v državi, je v lasti Republike Slovenije

Kmetijska zemljišča v lasti države imajo več upravljavcev, največji je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Konec lanskega leta je gospodaril z malo manj kot 60.000 hektari zemljišč, ki predstavljajo devet odstotkov vseh kmetijskih zemljišč pri nas. Vseh zemljišč v upravljanju sklada je 71.775 hektarov, njihova knjigovodska vrednost znaša 448 milijonov evrov. Sklad zemljišča daje v zakup. Med 15 največjimi zakupniki so največja kmetijska podjetja v Sloveniji, ki so tudi največji prejemniki kmetijskih subvencij; lani so jih skupaj dobila nekaj več kot sedem milijonov evrov. Prvi trije največji zakupniki državnih kmetijskih zemljišč so PP-Agro (v zakupu ima 3855 hektarov), Panvita (3060 hektarov) in Kmetijsko gospodarstvo Lendava (2149 hektarov).

Edini nekmetijec na seznamu skladovih zakupnikov je Zavod za gozdove Slovenije. V zakupu ima 527 hektarov površin, največji del leži na območju lovišča s posebnim namenom Jelen in lovišča s posebnim namenom OE Kočevje. Gre za travne površine v izrazito gozdnatih predelih, ki so namenjene prehrani divjadi v gozdnem prostoru, s čimer se zmanjšujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah. S košnjo zavod za gozdove preprečuje njihovo zaraščanje. Travne površine v gozdnem prostoru tudi bistveno prispevajo k biotski raznovrstnosti, pojasnjujejo na zavodu.

Cerkev bi rada tudi dolino Triglavskih jezer

Nadškofija Ljubljana je druga največja lastnica zemljišč v Sloveniji. S skoraj 21.000 hektari je tudi največja zasebna lastnica gozdov v Sloveniji.

Povsem drugače kot SiDG sklad kmetijskih zemljišč in gozdov tone v rdečih številkah. Lani je imel 3,3 milijona evrov izgube, letos je pričakovati še večjo. Z zakupninami ne zasluži niti za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev. Zaradi dolgotrajnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov je upravičencem doslej izplačal 41,6 milijona evrov odškodnin in zamudnih obresti. Odprtih ima še 17 pravdnih zahtevkov, skupni znesek vtoževanih glavnic brez zakonskih zamudnih obresti je okoli 18 milijonov evrov. Samo letos je sklad za odškodnine, zamudne obresti in pravdne stroške izplačal 9,6 milijona evrov. Največ, 8,9 milijona evrov, Nadškofiji Ljubljana. In tu smo pri drugi največji lastnici zemljišč v Sloveniji, ki je s skoraj 21.000 hektari tudi največja zasebna lastnica gozdov v Sloveniji. Njenih je 12.800 hektarov gozdov na Gorenjskem in 8000 hektarov gozdov na območju Savinjske doline. Gozdove na Gorenjskem upravlja GG Bled, ki je hčerinska družba Metropolitane, gozdove v Savinjski dolini pa neposredno Metropolitana. Prokurist družbe Peter Sušnik pravi, da se z oceno vrednosti zemljišč ne ukvarjajo, saj niso naprodaj. Gurs vrednost premoženja Nadškofije Ljubljana ocenjuje na 65 milijonov evrov.

To premoženje se bo v prihodnosti še povečalo. Od 17 odprtih pravdnih zahtevkov sklada (iz naslova odškodnin) jih je devet od nadškofije, njihova vrednost brez zakonskih zamudnih obresti je okoli 13 milijonov evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani je nadškofiji v začetku lanskega leta prisodilo 17 milijonov evrov odškodnine za nezmožnost uporabe mozirskih in pokljuških gozdov. Tako nadškofija kot sklad sta se na sodbo pritožila na višje sodišče, ki odločitve še ni sprejelo. Nadškofija bi rada imela tudi dolino sedmerih Triglavskih jezer. Denacionalizacijski postopek je bil lani sprožen pri ministrstvu za okolje in prostor. Tam s pomočjo izvedenca ugotavljajo vrednosti nekaterih planinskih koč in ostalin prejšnjih objektov ter hidroelektrarne Savica.

Občine z največ zemljišči

Med največjimi veleposestnicami je tudi več občin. Tretja največja lastnica zemljišč v državi je občina Bovec. Ima nekoliko večjo površino zemljišč kot Nadškofija Ljubljana, a so občutno manj vredna. Zemljišča v velikosti 28.000 hektarov so po podatkih občine vredna 32,5 milijona evrov, vendar to ni njihova tržna vrednost, opozarjajo. Zemljišča občine so večinoma v Triglavskem narodnem parku. Med njimi so velike površine gozdov, v katerih poleg izvajanja obveznih nalog dodatna dela po pogodbi o strokovnem sodelovanju opravlja zavod za gozdove. Dodatno bo občina letos v občinski upravi zaposlila sodelavca za gozdove. Namen je še boljše upravljanje in gospodarjenje z gozdovi v njeni lasti.

Občina Hrpelje-Kozina ima (kot izključna lastnica ali solastnica z agrarnimi skupnostmi) dobrih šest tisoč hektarov površin v vrednosti 4,3 milijona evrov. V njeni izključni lasti je 450 hektarov zemljišč, ki so ocenjena na 2,9 milijona evrov. Občina jih je pridobila v postopkih denacionalizacije. Največje občinsko zemljišče je pašnik pri Materiji, ki obsega 70,5 hektara in je po podatkih Gursa vreden 245.000 evrov.

Občina Sežana ima nekoliko manj površin kot občina Hrpelje-Kozina, vendar dosegajo višje vrednosti. Po oceni Gursa je 5899 hektarov vrednih 12,6 milijona evrov. Obsežnejše površine zemljišč predstavljajo zemljišča v solastništvu z agrarnimi skupnostmi, ki ležijo na celotnem območju občine. Na območju občine jih deluje 16. Večina zemljišč je gozdnih in kmetijskih nižjih bonitet, občina pa se kot članica posamezne agrarne skupnosti podreja njenim pravilom. Med najobsežnejša zemljišča v izključni lasti občine spadajo gozdna zemljišča na Volniku, in sicer tri parcele s skupno površino 163 hektarov v vrednosti okoli pol milijona evrov.

Med deset največjih »lastnic« zemljišč se uvršča tudi agrarna skupnost Dovje-Mojstrana, ki je zemljišča pridobila z denacionalizacijo. 5300 hektarov površin je po besedah zastopnika agrarne skupnosti Slavka Rabiča vrednih okoli 5,3 milijona evrov. Okoli 1500 hektarov je gospodarskih gozdov, preostali so neplodni (grabni, skale, varovalni gozd). Del zemljišč je tudi v Triglavskem narodnem parku. Skupnost se ukvarja s pašništvom na dveh visokogorskih planinah in dveh nižinskih pašnikih. Ima 96 članov. Za vsako spremembo potrebuje soglasje vseh, zaradi česar zemljišč ne more prodajati, kupovati novih in ima težave z obračunavanjem davkov, potarna Rabič.

Občine z največ gozdovi

Največ gozdov v občinski lasti ima Kočevje. Z njimi gospodari družba Kočevski les, ki jo je ustanovila občina.

Pridobili smo tudi seznam petih občin z največjimi površinami gozdov. Poleg že omenjenih Bovca in Sežane so med njimi občina Kočevje, Tolmin in mestna občina Ljubljana. Skupna površina gozdov lokalnih skupnosti je leta 2018 znašala slabih 32.000 hektarov oziroma tri odstotke vseh gozdnih površin v državi.

Kočevje je največja slovenska občina, meri 555 kvadratnih kilometrov. V lasti ima 5292 hektarov zemljišč, večina je gozdnih (3487 hektarov), stavbna (600 hektarov) so v urbanem delu Kočevja, preostalo so kmetijska zemljišča, ki so večinoma neprimerna za kmetijsko obdelavo. Največje občinsko zemljišče je prav tako gozdno, meri 1820 hektarov, njegova vrednost pa je ocenjena na 344.000 evrov. Gozdna zemljišča upravlja družba Kočevski les, ki jo je ustanovila občina. Lani je družba imela 1,9 milijona evrov prihodkov od prodaje in 43.000 evrov dobička.

Tolmin je s površino 382 kvadratnih kilometrov tretja največja občina. V lasti ima 3700 hektarov zemljišč. Večinoma gre za infrastrukturo (lokalne ceste in javne poti), veliko je tudi gozdnih zemljišč, ki ležijo na težko dostopnem terenu, manj je kmetijskih in stavbnih zemljišč. Največja parcela je gozdno zemljišče v bližini vasi Porezen v Baški grapi. Meri približno 92 hektarov, njena vrednost je ocenjena na okoli 400.000 evrov.

Mestna občina Ljubljana je lastnica 2900 hektarov zemljišč v nabavni vrednosti 452 milijonov evrov. Zemljišča ležijo v vseh 57 katastrskih občinah na območju mestne občine, nekatera pa tudi drugod po Sloveniji – gre predvsem za zemljišča, ki jih je občina pridobila na podlagi zapuščinskih postopkov – in zunaj države (počitniški objekti). Največje zemljišče v občini je območje hipodroma v Stožicah (18 hektarov), ki je po ocenah Gursa vredno 3,2 milijona evrov.

Največji zasebni lastniki gozdov

​Družini Born in Attems ter Jurij Rudež so med največjimi zasebnimi lastniki gozdov.

V Sloveniji je več kot 460.000 lastnikov gozda, kar pomeni, da ima skoraj vsak četrti prebivalec nekaj gozda. S poudarkom na nekaj. Velikost povprečne zasebne gozdne posesti je zgolj 2,6 hektara. Le 11 odstotkov zasebnih lastnikov ima gozd, večji od petih hektarov, vendar so pomembni z gospodarskega vidika, saj gospodarijo z več kot polovico gozdnih površin v zasebni lasti. Med največjimi zasebnimi lastniki gozdov – izvzemši absolutno največjega, Nadškofijo Ljubljana – se omenjata dedinji Karla Borna. V okolici občine Tržič imata več kot 3500 hektarov gozdov, njuno premoženje pa se še veča, saj nista le lastnici gozdov, temveč tudi drugih parcel v občini. Gozdove se intenzivno izkorišča, sečnjo opravlja podjetje Megales, ki na leto poseka okoli 25.000 kubičnih metrov. Glede drugega imetja Bornov v občini v lokalni skupnosti pogrešajo predvsem vlaganje v objekte in infrastrukturo. Skrbnejše upravljanje premoženja Bornov med drugim ovirajo družinske razprtije, ki se rešujejo tudi prek sodišč.

2100 hektarov gozdov na Pohorju, v okolici Slovenske Bistrice in Brežic je v lasti treh vnukov grofa Ferdinanda Attemsa, ki živijo na Dunaju. Grofov vnuk Johannes Attems je za upravljanje gozdov zaposlil gozdarja Alojza Pucka. Plemiči, potomci nekoč ene najvplivnejših plemiških rodbin na Štajerskem, nadaljujejo tudi zahtevke za druge nepremičnine, ki so jih nekoč imeli v lasti.

1600 hektarov gozdov med Turjakom in Kolpo je v lasti Jurija Rudeža. Upravlja jih Posestvo Ugar, ki je prav tako v lasti družine Rudež.

Staš Javornik, predsednik Združenja večjih gozdnih posesti, opozarja, da je slovenska ureditev na področju gozdov zelo regulirana, zato je lastninska pravica strogo omejevana. Javnost gozdove pogosto obravnava kot premoženje visoke donosnosti, vendar po besedah Javornika to že zdaleč ne drži. »Povprečni hektar slovenskega gozda je na trgu vreden okoli 5000 evrov, njegov letni čisti donos dolgoročno le redko presega 200 evrov na hektar, marsikje je znatno nižji. To pomeni, da morate imeti v lasti vsaj 500 hektarov zelo solidnih gozdov, da vam na leto ostane 100.000 evrov donosa. Gozdnih posesti s površino 500 hektarov in več pa je pri nas zelo malo.« Dodaja, da na zaslužek od gozda negativno vplivata tudi padanje donosov in povečevanje davčnih obremenitev.

Združenje večjih gozdnih posesti ima okoli 20 članov, ki imajo skupaj v lasti okoli 40.000 hektarov gozdov. Meja 200 hektarov za članstvo v združenju je po pojasnilih Javornika postavljena zato, »da se v združenje včlanijo lastniki, za katere je gozd pomemben premoženjski oziroma celo eksistenčni vir. S tem imajo naši člani podobne interese in se z gozdarsko dejavnostjo lahko ukvarjajo profesionalno. Ta meja se v grobem tudi ujema z letnimi dohodki, ki zadoščajo za štiričlansko družino.«

In kdo so trije največji lastniki kmetijskih zemljišč med fizičnimi osebami? Poleg Jurija Rudeža iz Ribnice sta med njimi največji koroški hmeljar Jože Čas iz Radelj ob Dravi, ki je lastnik oziroma zakupnik 175 hektarov hmeljišč, in sadjar Branko Šilec (sadjarstvo Štajerc) iz Vitomarcev, ki ima 60 hektarov nasadov, od tega jih je deset v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč.

Delo, 20.10.2019 06.00
Kdo so slovenski veleposestniki

FOTO: Voranc Vogel

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27531

Informacije

Informacije