Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Septembrsko Biokovo

AO Slovenska Bistrica, 26.09.2019
Septembrsko Biokovo

 

sobota, 28. september 2019, ob 05:29, Uredništvo G-L, ogledov: 283

Kot že skoraj tradicionalno, se tudi letos septembra odpraviva v Makarsko na plezalni dopust.

Odpraviva se v nedeljo, 8. septembra, ko vso potrebno opremo natovoriva v avto (vsaj mislila sem, da je vsa potrebna oprema v avtu).

Po šestih mučnih urah prispeva v apartma, ki bo naslednje dni najin drugi dom. Namestiva se in ker mi nekaj že celo pot ni dalo miru, grem preverit opremo. Grem na dopust plezat, a doma pozabim plezalnike, ne moreš da verjameš, kot v Butalah. Kljub naporu lokalcev in klicem na vse mogoče številke ni bilo uspeha. Vsaj stare zlizane in zluknjane sem imela s sabo.

No, tri ure sem bila čisto depresivna in neutolažljiva, potem pa sem se sprijaznila, da pa bojo že mogle bit stare plezalke v redu, drugače bomo šli pa na izlet v Split, malo obiskat Iglu.

Že v ponedeljek napadeva Viva Croatia (V+), smer primerna vremenu in nekaj za ogrevanje. Na Bogdanovo željo se sprehodiva še do smeri Vještičin šešir in čeprav plate na začetku izgledajo res lepe in Bogdana mika, da bi še to splezala, ga uspem nekako prepričati, da ne rabiva splezati vsega v enem dnevu in glede na to, kaj sledi po platah, je bilo bolje, da sva sestopila.

Po ogrevanju je v torek na vrsti smer Na vratima svemira (Alle porte del cosmo) v Šibeniku. Že dostop je avanturističen, a lepa smer popravi grenak okus pristopa. Detajl smeri je po 6. raztežaju, rahla gladka prečnica v levo, nato te čaka gladka zajeda z akrobatskimi gibi, kjer dolgo dolgo ni nič za prijet. Bogdanu je uspelo oddelat ta del v tretjem poizkusu, težave pa se gibljejo okoli 6c.

V sredo je bil dan D, čeprav sva to ugotovila šele po raztežaju 6b. Že fino vplezana napadeva Vještičin šešir, kjer sva pod vstopom stala prvi dan. Prvi cugi so res lepi, na začetku plate za vriskat, potem fino plezanje v razkoraku, pa še manjši buhtl te tudi čaka. Nato pa hmmmmm … ja baje je ocena 6b. Na začetku so štirje svedrovci in pod štantom dva, vmes pa menda glih dva ali trije. Raztežaj pa … tu se ti pa res rahlo orosijo oči, pa čelo tudi. Petnajst metrov poke z oprimki, ki niso baš nešto, zunaj poke levo in desno čisto gladka plata; ajme bože. Bogdan je splezal vse na fraj, bravo! Jaz pa kot druga sem komaj priplezala do nekih travic, da sem lahko tam malo počivala, saj te na sredini poke res že tak fino navija, da ne veš, če boš uspel narediti še en gib, če bi ga sploh naredil, če bi se do neskončnosti samo držal za kao grif ali bi se kar usedel in imel padalski tečaj. No, po tej smeri se suvereno odločiva, da pa je ena smer od Oskarja in Enriqe s takšno oceno čisto dovolj. Namig za ostale, če se bo kdo slučajno mudil v tej smeri: imejte frende, midva jih nisva imela!

V četrtek greva takoj preverit najino plezalno mejo v Pepitota, kjer oba uživava v plezanju v platah in oceni 6a+.

Petek je čas za rehidracijo na plaži.

V soboto pa si greva popravit grenak priokus ocene 6b+ v Liquid sunshine v Ercegovo gradino. Prvi raztežaji, čeprav so ocenjeni s 6a in 6a+, tudi niso kar tak, da bi se prošetal. Se je bilo treba kar pomatrat: prvi raztežaj se da lepo splezat v razkoraku, potem te čakajo lepe plate. Nato pa 6b+, sicer malo gladek detajl v obliki radiatorja, katerega obdelava vsak na svoj način. Sledijo raztežaji z lažjo oceno, proti koncu pa še en res lep raztežaj radiatorjev ocene 6b, kjer res uživaš.

V nedeljo se še enkrat odpraviva v Ercegovo Gradino v smer 1001 noč, najprej poiskat izgubljeno opremo prejšnjega dne nato pa skoraj lahkotno poplezavanje do vrha.

V ponedeljek je zopet čas za rehidracijo na plaži.

V torek se za spremembo zapeljeva v Omiš, v Rambota: šalce, plate, trave, edino zadnji raztežaj 6a se je malo za poštimat in si preko.

V sredo je zopet čas za 6b, Sive jeze. Med prvomajskim plezanjem sva opazovala Božota in Lidijo (AO Jesenice), kako sta uživala v smeri, bova pa še midva.
Prvi raztežaj fine, lepe plate, nato pa raztežaj 6b, rahla prečnica v desno in potem okoli levo. Sicer so bile poličke, a so obrnjene tak fino navzdol. S stojišča je zgledalo kar težko, a grifi so začuda kar bili, pa še taki fajni.

V četrtek je zaradi deževne napovedi čas za ogled mesta.

V petek greva v Vrisove glavice, Dupla sapka. Plate, grifi so, trava je, edino v raztežaju 6a+ se je bilo malo za pomatrat.

Na dan odhoda, v soboto, je bilo obvezno odplezati še zadnjo smer. Zapeljala sva se v Omiš, kjer sva prelezala Canadair.

Tako zaklkjučima dopustovanje 21.9. in kakor je bil začetek in konec slab, je bilo vse ostalo vmes tako dobro, da bolje niti ne bi moglo biti.

Tako bo tišino, kjer slišiš le svoje misli in svoj dih in kjer si pomemben le ti in tvoj naslednji gib, zopet zamenjal sivi beton.

Andreja Fošt & Bogdan Napret 

Oznake: ALP, PLE
eXTReMe Tracker