Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dodatno pojasnilo

PZS, 03.07.2019 15.20
Dodatna pojasnila o zaprtju planinske poti čez Komarčo 

sobota, 6. julij 2019, ob 10:22, Franci Savenc, ogledov: 426

PZS: ... o zaprtju planinske poti čez Komarčo

Glede na veliko zanimanja medijev in javnosti o zapori planinske poti čez Komarčo se nam zdi smiselno podati dodatna pojasnila in informacije glede zaprtja poti.

V skladu s 16. členom Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/2007) sta Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki je skrbnik poti, 2. julija obvestila javnost, da bo do nadaljnjega zaprt odsek planinske poti Koča pri Savici (653 m)-Komarča-Črno jezero (1324 m) zaradi poškodb na poti.

Planinska društva v večini primerov sanacij na zavarovanih poteh ne izvajajo sama, ampak pri tem sodeluje Tehnična ekipa Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije, ki razpolaga z vso potrebno opremo za takšna dela. Za vse večje prenose opreme, lesa in drugega materiala pa je nenadomestljiva pomoč helikopterske enote Slovenske vojske ali Policije.

Po nam znanih podatkih do nesreče nizozemske planinke ni prišlo zaradi pomanjkljivosti na poti. Pot je za dobro opremljenega planinca s potrebnimi izkušnjami za zahtevno pot tudi zdaj sicer prehodna, a je zaradi načrtovanih del zaprta, zato planince prosimo, da upoštevajo zaporo, da bo obnova poti potekala neovirano, za pot do Koče pri Triglavskih jezerih imajo na voljo alternativno, lahko planinsko pot prek Komne ali planine Viševnik.

Stanje varoval na zavarovanih planinskih poteh redno vsaj enkrat letno pregledamo, ugotovimo morebitne pomanjkljivosti in jih glede na to uvrstimo na seznam popravil v naslednji sezoni. Pot čez Komarčo je bila zadnjič pregledana 13. oktobra 2018, ko se je pokazalo, da so vsa kovinska varovala v dobrem stanju, da pa je na pot padlo nekaj debel, ki jih je treba odstraniti, in da so na nekaterih mestih dotrajane lesene bočne opore in stopnice. Zaradi tega je uvrščena na prednostni seznam letošnjih popravil. Pot je za ustrezno opremljenega in usposobljenega planinca, kakršnega pričakujemo na tej poti, ki je kategorizirana kot zahtevna planinska pot (na določenih delih si moramo pomagati z rokami, varovala so namenjena varnosti planinca, svetujemo uporabo čelade), še vedno prehodna, zavedati pa se je treba, da je zaradi specifičnega terena (zemlja, listje) na tej poti večja nevarnost zdrsa kot na mnogih tehnično precej zahtevnejših poteh v naših gorah, česar z nadelavo podlage poti ni mogoče preprečiti.

Dela na poti se bodo predvidoma začela 12. julija. Potekala bodo v dveh fazah, in sicer v prvi fazi načrtujemo odstranitev podrtega drevja in kamenja, v drugi pa namestitev novih lesenih varoval. Kdaj bo pot spet odpra, je težko predvideti, pravi obseg del se pri zamenjavi lesenih varoval pokaže šele ob delu. Transport lesa v steno Komarče bo izveden s helikopterjem Slovenske vojske, ki pa ima tudi številne druge obveznosti.

Po dogovoru Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) se tudi v Sloveniji zahtevnost poti označuje na usmerjevalnih tablah, kjer prazen trikotnik pomeni zahtevno in trikotnik s klicajem zelo zahtevno planinsko pot; če teh dveh znakov ni, je planinska pot lahka. Prav tako je težavnost poti označena na vseh planinskih zemljevidih, kjer polna rdeča črta predstavlja lahko planinsko pot, črtkana zahtevno in pikčasta zelo zahtevno.

Po podatkih Planinskega vestnika za prvo označeno pot v Julijskih Alpah štejemo leta 1879 urejen pristop iz Bohinja čez Komarčo na Triglav, kar pomeni, da so obiskovalci gora že pred 140 leti hodili po njej brez dodatnih pomagal. O zahtevnosti poti prek Komarče se lahko sicer planinci danes informirajo tako v vodniški literaturi kot tudi v številnih virih na spletu, zahtevnost poti je označena na planinskih zemljevidih in na usmerjevalnih tablah, tako na izhodiščih kot na sami poti.

Slovenija se promovira kot zelena, aktivna, zdrava turistična destinacija, kjer med aktivnostmi v naravi prednjačita planinstvo in pohodništvo, zato tudi gore obišče vse več ljudi, ki se odpravijo v gore brez ustreznega znanja in opreme, opažamo pa tudi, da k ne dovolj premišljenemu izbiranju planinskih ciljev botrujejo nekritične objave na družbenih omrežjih. Na planinski zvezi pripravljamo gradiva za zaposlene v namestitvenih in turističnih organizacijah, da bodo obiskovalcem znali pravilno svetovati, trudimo se osveščati tuje obiskovalce gora z informacijami in varnostnimi napotki, pravkar sta izšli preventivni zgibanki z napotki za varnejši obisk gora v slovenskem in angleškem jeziku.

Še vedno pa se je treba pred odhodom pozanimati o zahtevnosti poti in potrebni opremi. Pri tem je treba opozoriti, da je slovenski alpski svet zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami in znanjem uporabe opreme, ter da se je na poteh v naravi stalno prisotno tveganje, ki se ga je treba zavedati, prav tako kot objektivnih in subjektivnih nevarnosti, čemur Planinska zveza Slovenije namenja veliko pozornosti s preventivno dejavnostjo.
Jože Rovan,
predsednik Planinske zveze Slovenije
eXTReMe Tracker