urednik G-L 16.06.2019 07:27 1174 0

Gori doli naokoli

AO Kranj: Jutranje meglice, čivkanje ptičkov, nepremična sopara, ... na ramenih težki nahrbtnik, pred nama pa dolg klanec. Končno! Gremo v skalo!

S Katarino sva navdušeni požirali razdaljo do Cojzove koče in še malo čez, vse do vstopa v Severovzhodni raz Kalške gore.

Spodnji del smeri je bil odličen – dobra skala, lepi prehodi, pa še vedno, kar pokonci za tako oceno. Opremljenost je bila od raztežaja do raztežaja različna. Odzvanjalo je tudi zabijanje klinov – duši prijetno pojoči zven, kot tudi tisto – heh, ne ne, druga luknja.

Hitro prideva na položnejši del raza, od koder sva mislili, da sledi prijetno grebenčkanje, deležni pa sva bili hipne kalibracije najinih nosov za orientacijo. iskanje poti na vrh. Je treba na vršni raz, a greva spodaj? Zgleda bolj obetavno. Piše pa čez grebenski vršič na vrh … po razu torej? Pa poskusiva zgoraj, pa plezamo dol. Se premakneva naprej, ponovno plezava gor, nobenega prehoda in spet dol. Na koncu se odločiva, da prečiva pod razom močno desno in znajdeva se pod lepo zajedo, ki naju pripelje na sonce. Od tam pa le še lep sprehod do osamljenega vrha.