Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kako dolgo še

Vecer.si 20.04.2019
Kako dolgo še divje vožnje v naravi

 

torek, 23. april 2019, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 571

Večer, Pisma bralcev: … divje vožnje v naravi

Člani Lovske družine (LD) Ruše iz dneva v dan poročajo o nevzdržnih in zdaj že katastrofalnih posledicah divjih voženj z motorji v naravnem okolju na Pohorju. Ruški lovci bijejo plat zvona, opozarjajo pristojne, a ne zgodi se ni. Posledice tega divjanja so za divjad in ostale divje živali dobesedno pogubne. In kar je najhuje, to početje se stopnjuje iz leta v leto, iz meseca v mesec. Bojan Urbani, dolgoletni nekdanji starešina te LD in lan upravnega odbora Lovske zveze Maribor, ima dokumentirane številne primere tega početja in je z njimi vnovič seznanil poslanko DZ mag. Bojano Muršič. Ta je v zvezi s to problematiko postavila poslansko vprašanje okoljskemu ministru Simonu Zajcu. Lovci pričakujejo, da bo morda vsaj to opozorilo kaj zaleglo. Ruški del Pohorja ni edini, kjer se dogajajo divje in vratolomne vožnje z motorji, pozimi pa z motornimi sanmi. Povprek in počez hrumijo motorji, divje živali pa izgubljajo tla pod nogami in zaradi velikega vznemirjanja poginjajo.
Naj spomnimo, da je bil leta 2014 spremenjen zakon o ohranjanju narave, ki vključuje tudi določila o vožnji z vozili v naravnem okolju. Od sprejetja zakona je vožnja v naravnem okolju dovoljena, tako po gozdnih cestah, na utrjenih poteh, po gozdnih vlakah in tudi po planinskih poteh.
"Seveda se izvajajo tudi javne prireditve, ki so sicer zelo dobrodošle, vendar še dodatno uničujejo naše naravno bogastvo, kljub temu da je potrebno za vse to pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, ki jih seveda pridobijo, vendar neke odškodnine za to ni." 
Največje težave pa povzroča objestno divjanje s kros motorji, štirikolesniki in downhill kolesi po gozdovih, gozdnih cestah in tudi travnikih. To objestno divjanje postaja vse bolj nevzdržno in tudi nevarno. Še posebej se s temi težavami srečujejo na Pohorju, pa tudi na Koroškem, na območju, ki je blizu državne meje z Avstrijo. V Slovenijo prihajajo posamezniki z omenjenimi motorji za kros, štirikolesniki in tudi gorskimi kolesi, ker je tovrstna vožnja v naravnem okolju v Avstriji bistveno bolj sankcionirana kot pri nas. Vsa omenjena vozila in kolesa uničujejo tudi podrast, so obremenjujoča za okolje in tudi za živa bitja v tistem okolju.
Na to nas opozarjajo lovske družine, ki skrbijo za divjad, s tem pa so se tudi življenjske navade divjadi v zadnjih letih veljave zakona bistveno spremenile. Divjad se prehranjuje v nočnem asu, koncentrira se blizu središč, kjer je ponoči razmeroma mirno, in povzroča se nesorazmerna škoda.
Tudi kmetovalci in lovci opažajo težave, povzroča se škoda na poljedelskih površinah. Vse skupaj postaja resnično nevzdržno,” je povzela mag. Romana Muršič. Ministra Zajca je še vprašala, ali se na ministrstvu sploh zavedajo težav, s katerimi se soočajo lovske družine, lastniki gozdov, obiskovalci gozdov?
"Ali ste mogoče na ministrstvu pripravili analizo problematike? Ali se lahko v naravnem okolju vozi z vozili na motorni pogon, ki niso skladna s tehničnimi karakteristikami, so predelana in povzročajo neizmeren hrup? In nazadnje, kakšni bodo ukrepi ministrstva za okolje in prostor, da se takšna ravnanja preprečijo?"
O tej problematiki je večkrat razpravljal tudi upravni odbor mariborske lovske zveze in opozoril, da se divje vožnje ne dogajajo zgolj na Pohorju in na Koroškem, pa pa tudi na Kozjaku, v Dravski dolini, na Boču in zadnje ase vse pogosteje tudi v Slovenskih goricah. Tam je zlasti poljska divjad izredno ogrožena in tako reko na robu preživetja, zato so veseli velike podpore naravovarstvenikov, ki skupaj z lovci obsojajo takšno početje. Lovce močno podpirajo tudi planinci, ki so njihovi trdni zavezniki, saj se vsi zavedajo, kako pomemben del žive narave so divje, prostoživeče živali. Zato najbrž niso odveč opozorila Lovske zveze Maribor, naj se tudi na tem področju dosledno spoštuje veljavna zakonodaja, sicer bodo posledice resnično pogubne.

Dr. Marjan Toš, predsednik NO Lovske zveze Maribor

Komentiraj (2):

Mojca Stritar Kučuk, torek, 23. april 2019, ob 13:24

Pred kratkim sem bila priča prav neprijetni "predstavi". Po razritem kolovozu smo pešačili proti Čemšeniški planini in iznenada nas je dohitel peklenski hrup, par "junakov" na štirikolesnikih. Odskočili smo kot prestrašene kokoši, ampak eden med njimi je bil tako "vljuden", da je malo pred nami zavil s kolovoza v gozd in tam po gozdni podlagi zarisal elegantno osmico. Da je bilo pod njegovimi kolesi polje buhtečega čemaža, ga ni niti najmanj zmotilo, ravno nasprotno - po zelenju je vozil še z večjim užitkom! Žal sem imela sina na ramenih in nisem mogla pravočasno izvleči fotoaparata, da bi dokumentirala neokusno početje. Če bi imela fotko, bi zadevo z veseljem prijavila, pa kaj, ko kazen, če bi do nje kdaj res prišlo, storilca niti po žepu ne bi zares udarila.

Marjeta Štrukelj, sreda, 24. april 2019, ob 07:36

Kako dolgo še?

Ja tako dolgo, dokler ne bo vse uničeno. Potem ne bo več zanimivo. Potem bodo izumili druge igrače, ki bodo uničile druge planete. Človek je nepojmljivo napredoval v tehniki, v kulturi in civiliziranosti pa je pogrnil na vsej črti. Denar, denar, še več denarja …. To je edina resnična mantra tega sveta, vse ostalo je ništrc.

Planinska društva, lovska društva, društva kar tako in posamezniki – pogrebci, ki nemočno spremljamo ta voz v samouničenje. Pravzaprav fascinantno: milijarde posameznikov brez moči! Kako je to mogoče? Kdo, kje in kako bi lahko sprožil kepo, ki bi se valila navzgor?

Da mi jih ne bi kdo priporočal, volitev namreč! Drugačnih in boljših v teh sprijenih foteljih ni, so samo drugi, nerešeni problemi pa ležijo okrog kot neodpeljane smeti.

eXTReMe Tracker