Janez Pikon: Ozki prehod skoz Luknco omogoča varno po stezi iz davne preteklosti in strmim sestopom do zgodovinskega Čučkovega čebelnjaka. 
Pohodnice in pohodniki Društva upokojencev Bohinjska Bistrica se tokrat povzpnemo na gozdni vrh Peči nad Gradiščem ob vasi Lepence, ki se zahodno nad vasico Bitnje, strmo spuščajo do potoka Jerečice. Nekoč bolj poznana in pogosteje uporabljena bližnjica v dolino, zahodno mimo gozdnega vrha Peči (828 m), za Preduhom do razglednega robu pri preprosti klopci, odkoder se ob ugodni vidljivosti razgledujemo po Bohinjski Bistrici in okolici. Nadaljujemo zahodno po naravnem koritu skoz Luknco do vasi Bitnje, mimo zgodovinskega Čučkovega čebelnjaka.
Samoten, malo obiskan, toda zelo opazen vrh Peči nad Bohinjsko dolino. Nanj ne vodijo poti, vlaka nad Jereko je zadnja smer za določanje vrha, toda vidnost grebena je zelo dobra in ni težko do cilja. Peči, vrh in pečina nad Bitnjami in Jereko je izpostavljen in vsem viden vrh, toda malo obiskan, poznajo domačini, ki živijo ob in pod njim. Peči (828 m), poraščeno zahodno pobočje in greben z vrhom, ni tako opazen, kot južni del pečine z doline. Nanj se povzpnemo po robu, tako se držimo gozda in južno dovolj od roba, da je vidljivost primerna.
Kdo je postavil ta čebelnjak, ni zanesljivih podatkov. V popisu duš 1848 leta je na tem prostoru vpisan lastnik mlina Jakob Mencinger, po domače Mlinarjev, rojen 1796 leta. Predvidevamo lahko, da je čebelnjak zgradil Jakobov oče, kajti leta 1830 je bil čebelnjak že prvič obnovljen, kar je po vsej verjetnosti storil Jakob. Leta 1907 je mlin kupil Jakob Čuden, ker mu je pogorela hiša na Bistrici. Čebelarstvo je prevzel sin Franc Čuden, rojen leta 1905. Za čebelarstvo ga je navdušil vele čebelar Jan Strgar z Bitenj. Franc je čebelaril do leta 1992. Z njegovo smrtjo leta 1994 se je zaključilo skoraj dvesto letno čebelarstvo na tem prostoru.
Način gradnje čebelnjaka, razmerja gradbenih elementov, obdelava lesa in drugi ostanki gradnje kažejo na visoko starost čebelnjaka. Bruna sten so tesana, višina prednjega nadstreška je bistveno višja od mlajših tipov gorenjskih čebelnjakov. Prvotno je bil zgrajen za kranjiče in kasneje prilagojen za hrambo AŽ panjev. Po razpoložljivih podatkih je »Čučkov čebelnjak« drugi najstarejši v slovenskem prostoru.
Janez Pikon