Janez Pikon: Naravno okno s pogledom v bučni in skrivnostni kraški svet, dolge in globoke doline v osrčju Notranjske. 
Rakov Škocjan je v daljni preteklosti, ko so vode, ki se s Cerkniškega polja in Javornikov podzemsko pretakajo proti Planinskemu polju, tu ustvarile veliko jamo. Kasneje se je strop jame na več mestih udrl in nastala je slikovita dolina. Danes je dolina kot široko odprto okno, skozi katero lahko pogledamo v sicer skriti kraški svet. Po njenem dnu se vije reka Rak, ki priteče na dan iz Zelških jam in ponikne v Tkalca jamo. Sredi prostranih gozdov in suhe kraške uravnave med obema poljema ni drugih površinskih voda, zato je Rakova dolina tu prava posebnost.
Kaj lahko vidimo skoti okno. Izvire, ki ob suši počivajo, ob obilnih padavinah pa bruhajo vodo. Ponore, ki ob suši prazno zijajo, ob obilnih padavinah pa vodo požirajo. Ponikalnico Rak, ki leno vijuga po dolini, ob poplavah pa ustvari jezero. Mali in Veliki naravni most, slikovita ostanka nekdanjega jamskega stropa. Razvaline cerkve Svetega Kancijana in vodnih žag, priče nekdanjega življenja.
Kaj kljub odprtemu oknu ostaja očem skrito. Jama z vodnimi rovi in bogatim kapniškim okrasjem. Jamsko živalstvo, ki je med najbogatejšimi in najpomembnejšimi na svetu. Rastline in živali, ki nas ves čas spremljajo na poti, a jih le redko vidimo.
Že pračlovek je naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu, v času turških vpadov pa so se sem zatekali prebivalci bližnjih vasi. V železni dobi je bila na Velikem naravnem mostu najprej naselbina Ilirov, v začetki 16. stoletja pa je bilo tu zgrajenih več kamnitih in lesenih stavb. Med njimi je cerkev Svetega Kancijana, po kateri je dolina dobila ime Škocjan.
Naselje in okoliške naravne pojave je v 17. stoletju natančno opisal Janez Vajkad Valvazor. Od začetka 19. stoletja so vse stavbe le še ruševine. Sredi 18. stoletja so ob izvirnem delu Raka postavili tri kamnite žage na vodni pogon: Zelško, Rakovsko in Modčevo. Delo je bilo zelo zahtevno, vendar se je zaradi visoke cene lesa izplačalo. Žage so pele do leta 1853, ko so jih izjemno visoke vode skoraj do tal porušile, danes vidimo le še ruševine.
Vir: Table Učne poti ob vhodu in v soteski Rakov Škocjan
Janez Pikon