Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vaške zgodbe

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa
========== Arhiv: Bohinj ==========

Video: Vaške zgodbe

Dolinica Dole in LisecNa poledenelem predelu takrat niso bili sami, v dolinici pred seboj so opazili gamsa, ki se je na vse načine poizkušal povzpeti iz poledenele dolinice ... Rauharska planinaPrečenje strmega pobočja mehkega snega sta se lotila kar s šinklnom (skodlo), ki jima je bila kot obvezna oprema v ruzaku (nahrbtniku) ...
četrtek, 15. februar 2018, ob 05:29, Janez Pikon, ogledov: 947

Še resnična zgodba iz tistega časa, predstavljena ob zaključku srečanja v dvorani Danica: Že kot mlad fant sem slišal zanjo iz ust domačinov z vasi Ravne, tudi sam sem v njej preživel najbolj rosna leta ...Janez Pikon: Dekla je prvič v življenju videla take prostranosti, najprej ni rekla nič, potem je vzdihnila in dahnila bolj sama sebi, Jež'š Marija, kulk j' še sveta.

Gams v ledu: Zapišem zgodbo iz preteklosti, ki je bila najprej povedana zvečer v koči. Prijetna družba postreže nehote z zanimivimi in uporabnimi podatki. Do podrobnosti mi jo kasneje opiše v dolini takratni udeleženec Pongrčev Janez. Sredi petdesetih let se je skupina smučarjev odpravila s planine Za Liscem proti Črni prsti. Malo pred dolino Mode so začutili izredno topel in močan južni veter, ki je vlekel med Črno prstjo in Ježem po še vedno zelo ohlajenem pobočju nižje proti planini.

Na poledenelem predelu takrat niso bili sami, v dolinici pred seboj so opazili gamsa, ki se je na vse načine poizkušal povzpeti iz poledenele dolinice ...Prečenje strmega pobočja mehkega snega sta se lotila kar s šinklnom (skodlo), ki jima je bila kot obvezna oprema v ruzaku (nahrbtniku) ...Kot zanimivost s pobočja Čednkove glave in zimskega časa naj omenim še resnično zgodbo, ki mi jo je večkrat pripovedoval Dolinar z vasi Ravne, ta seže v čas pred 90 leti ...Otroci smo se potepali po vasi in kmalu je našo pozornost pritegnil tudi obglavljeni srnjak na dvorišču, ki je bil za nas vsekakor nenavaden dogodek ...Še resnična zgodba iz tistega časa, predstavljena ob zaključku srečanja v dvorani Danica: Že kot mlad fant sem slišal zanjo iz ust domačinov z vasi Ravne, tudi sam sem v njej preživel najbolj rosna leta ...

Struktura snega se je hitro spremenila in še dodatno pomrznila, najbolj ravno v predelu, kjer se je skupina smučarjev vzpenjala. Na poledenelem predelu takrat niso bili sami, v dolinici pred seboj so opazili gamsa, ki se je na vse načine poizkušal povzpeti iz poledenele dolinice in zbežati proč od vsiljivcev, toda ni se mu uspelo povzpeti, verjetno je bila kljub ledu, vzrok neuspeha, tudi njegova hitrost. Iz ledenega kotla so mu pomagali domačini, smučarji in planinci, ki so se naključno pojavili v Dolah pod Črno prstjo in pomagali nemočnemu gamsu iz poledenele dolinice.

Na poledenelem predelu takrat niso bili sami, v dolinici pred seboj so opazili gamsa, ki se je na vse načine poizkušal povzpeti iz poledenele dolinice ...Prečenje strmega pobočja mehkega snega sta se lotila kar s šinklnom (skodlo), ki jima je bila kot obvezna oprema v ruzaku (nahrbtniku) ...Kot zanimivost s pobočja Čednkove glave in zimskega časa naj omenim še resnično zgodbo, ki mi jo je večkrat pripovedoval Dolinar z vasi Ravne, ta seže v čas pred 90 leti ...Otroci smo se potepali po vasi in kmalu je našo pozornost pritegnil tudi obglavljeni srnjak na dvorišču, ki je bil za nas vsekakor nenavaden dogodek ...Še resnična zgodba iz tistega časa, predstavljena ob zaključku srečanja v dvorani Danica: Že kot mlad fant sem slišal zanjo iz ust domačinov z vasi Ravne, tudi sam sem v njej preživel najbolj rosna leta ...

Šinkl v pomoč: Zgodovina turnih smukov s Črne prsti sega že zelo daleč nazaj v preteklost. Gora je privabljala smučarje in plezalce pozimi in poleti. Z zanimanjem sem vedno poslušal starejše pripovedovati o smučarskih podvigih v stenah in strmih pobočjih Črne prsti, čeprav oprema takratnih navdušencev še zdaleč ni bila tako kvalitetna, kot jo uporabljamo mi v zadnjih letih. Pomagali so si na vse mogoče načine, da so premagali narave ovire strmih pobočij. Za vedno se mi je vtisnila v spomin pripoved Rodarjovga Frenka, kako sta z Vandrovčevim Jožetom pred 50 leti prečila strmo pobočje gore. Posebne dodatne opreme nista imela, zato sta si pomagala na zelo svoj in učinkovit način. Prečenje strmega pobočja mehkega snega sta se lotila kar s šinklnom (skodlo), ki jima je bila kot obvezna oprema v ruzaku (nahrbtniku). S šinklnom sta si pomagala, ga zasajala pod spodnjo smučko v sneg in se tako varovala pred možnim zdrsom, ter varno prečila strmo pobočje.

Čednkova glava: Kot zanimivost s pobočja Čednkove glave in zimskega časa naj omenim še resnično zgodbo, ki mi jo je večkrat pripovedoval Dolinar z vasi Ravne, ta seže v čas pred 90 leti. Takrat je imel gorski lov drugačno vlogo v prostoru, divjad se je plenilo predvsem zaradi hrane in preživetja. V zimskem času je odstrel gamsa na pobočju Čednkove glave opisal na svoj način in sicer, že težak in nevaren dostop (doma izdelane dereze) na poledenelo pobočje in vrh le stežka doseže, vendar mu je poledenelost terena vseeno olajšala sestop na planino po odstrelu gamsa, ki je ustreljen po strmem predelu drsel in drsel, nezadržno ga je vodilo ledeno, zato gladko korito po takrat golih in z debelo snežno odejo prekritih gorskih hribčkih in dolinicah vse na planino do njegovega stanu, 'samo pobral sem ga', mi je dejal.

Jež'š Marija, kulk j' še sveta: Še resnična zgodba iz tistega časa, predstavljena ob zaključku srečanja v dvorani Danica: Že kot mlad fant sem slišal zanjo iz ust domačinov z vasi Ravne, tudi sam sem v njej preživel najbolj rosna leta. Zgodba se mi je za vedno vtisnila v spomin. Dogodek seže v čas med obe vojni, ko so vaški fantje in dekle planinarile na planini Za Črno goro (Ravharsko planino). Ob planinarjenju, ki ga je zahtevala planina in skrb za živino, ter vse kar sodi zraven so vedno dobili čas za obisk bližnjih gora, največkrat Črne prsti. Med njimi je bila tudi dekla z vasi, ki ni veliko hodila po svetu ali nič. Pogled in razmišljanje ji ni segalo dlje, kot se je lahko videlo in slišalo po Bohinju. Določenega izredno lepega dne so se zopet odpravili v gore, na Črno prst. S seboj so zvabili tudi omenjeno deklo, ki nikdar do tedaj ni bila višje kot v planini. Rečeno, storjeno, šla je z njimi v gore, na Črno prst. Klasična pot s planine na goro je vodila pod Home, ki je danes opuščena, na nasprotni strani je vodila steza po grebenu Šoštarja, Prevalj in Rušnati vrh, ta je sedaj popolnoma zaraščena, po tej pa takrat niso šli, kajti tako bi že prej dosegli greben. Nadaljujejo pod Home in dosežejo vrh Žrela. Do prelaza Čez Suho, tam, kjer je stala vojaška karavla, ni bilo več daleč in ob nenavadno lepem vremenu, ki je bil tistega dne je bilo marsikaj lepega videti. Čisto ozračje je ponudilo med drugim tudi zelo lep pogled proti Jadranskemu morju, skratka videlo se je vse, tudi morje. Dosežejo vrh grebena Čez Suho in se zazrejo po prostrani Primorski in zelo dobro vidnemu morju. Omenjena dekla je prvič v svojemu življenju videla tako prostrano območje s Tržaško obalo in morjem v ozadju. Vedeli so povedati, da najprej ni rekla nič, potem je vzdihnila in dahnila bolj sama sebi kot drugim, ... Jež'š Marija, kulk j' še sveta.

Gedal sm snaka bez gave: Iz šolskih klopi: Strme ali vrh Gorelne so prispevale k šaljivi in obenem resnični zgodbi iz šolskih klopi. Lovec se je z območja Strme v dolino vrnil z ustreljenim srnjakom in ga po odvzemu trofeje pustil na dvorišču. Otroci smo se potepali po vasi in kmalu je našo pozornost pritegnil tudi obglavljeni srnjak na dvorišču, ki je bil za nas vsekakor nenavaden dogodek. Dogodek tega tedna pa je bil tudi naslov prostega spisa ali domače naloge, skratka zanimiva zgodba tega tedna, ki smo jo morali pri slovenščini vedno napisati. Sošolec si je izbral za zgodbo prav omenjeni dogodek. Verjetno mu je za domačo nalogo že zmanjkovalo časa, zato se je v naglici pri opisovanju dogodka precej površno lotil že samega naslova, namreč naslov zgodbe se je glasil 'Gedal sm snaka bez gave', sledila je zgodba s številnimi napakami. Mislim, da ste ugotovili, da v vsaki besedi manjka črka. Učiteljica nam je njegov površen opis dogodka prebrala pred tablo. Večkrat se v šali spomnimo na dogodek in čas iz šolski klopi, saj nam je vedno primanjkovalo časa za domačo nalogo.

Janez Pikon

Oznake: FOT
eXTReMe Tracker