Janez Pikon 14.09.2017 05:29 2843 0

Žmitkova vaga

Janez Pikon: Sokolska tehtnica ob Hotelu Markeš pri potoku Belca je služila namenu po letu 1921 do 1994, ko je bil stehtan zadnji tovor.

Člani Telovadnega Društva Sokol iz Bohinjske Bistrice so na ustanovnem zboru 23. januarja 1921 v Grobotkovi gostilni sklenili in nato zgradili Društveni dom Sokol ob potoku Belca, ki je po 2. svetovni vojni služil tudi kot kinodvorana. Za vzdrževanje telovadnega doma, gledališkega odra in ureditev drenažne struge v potoku Belca so potrebovali denarna sredstva. Med Društvenim domom Sokol in Hotelom Markeš (od leta 1967 Gostišče Črna prst) so zgradili temelje in postavili tehtnico, Sokolsko vago (talno tehtnico do 4000 kg). Ob izgradnji nove Bohinjske železniške proge v letu 1906 so v Bohinj po železniški progi dostavljali različno blago, katerega je bilo potrebno stehtati. Mostna tehtnica naj bi služila po ustanovitvi Sokolskega društva, po letu 1921 in vse do leta 1994 (več kot 70 let), ko je bil stehtan zadnji tovor. Postavljena je ob vaški cesti in kostanjevem drevoredu ter mostu preko potoka Belca, nasproti takrat Hotel Markeš.

VIDEO: Žmitkova vaga (Sokolska tehtnica) na Bohinjski Bistrici

Aprila 1932 je kot prvi zapriseženi tehtničar Franc Zigman iz Bohinjske Bistrice prevzel tehtanje. Leta 1934 je bila tehtnica odkupljena in je prišla v privatne roke. Odkupila jo je rodbina Žmitek, zato Žmitkova tehtnica (Žmitkova vaga). Rodbina Žmitek je vsa leta skrbela za dobro delovanje tehtnice in tehnično kontrolo. Zadnja, ki je še tehtala tovor, je bila pokojna Žmitkova Marica. Leta 1994 je delovanje tehtnice prenehalo in postala je tehnična dediščina Bohinja.

Pripoved Ivanke Torkar v decembru 2015 o rodbini Žmitek iz Spodnje vasi na Bohinjski Bistrici: prvotno so bili lastniki Žmitkove hiše Staretovi iz Spodnje vasi. Lastnik žage (Staretova žaga čez Bistrco) je bil lesni trgovec, njegova hčerka se je poročila s Francem Žmitkom. Ob domačiji so zgradili tudi malo hišico, ki je služila kot trgovina, kjer so se furmani lesa oskrbovali predvsem s špecerijskim blagom. Kasneje so trgovino razširili z odkupovanjem gob in zelišč, katere so odkupovali od domačinov. V trgovini so sušili liste šmarnic, prašičke, arniko itd. Prodajali so jo večjim odkupovalcem, na primer Gosad iz Ljubljane. Hči Marica je imela od Telovadnega društva Sokol v najemu tudi mostno tehtnico (Sokolska tehtnica, Žmitkova vaga) nasproti Hotela Markeš, (Gostišče Črna prst). Marica je po vojni tehtala premog, cement itd., tovor so vozili v Bohinj z vlakom.

Vir: gradivo Mišo Serajnik, julij 2006

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon